Slovenec, 15. oktober 1892 (dLib.si) Danes zvečer ob 8. uri je v Ljubljani v gostilni Al. Zajca na Rimski cesti posvetovanje ob ustanovitvi »slovenskega planinskega društva.« Na dnevnem redu je poročilo pripravljalnega odbora, posvetovanje o načrtu pravil, vpisovanje društvenikov, volitev…
Domoljub, 18. avgust 1892 Piše se nam z Gorenjskega: Sv. Lavrencija dan popoludne je odrinila precejšnja družba naših domačinov proti Stolu. Nekakov vodnik vsega je bil g. Ivan Čop iz Most, znani lesni trgovec in sedaj tudi lastnik lova v…
Domoljub 18. junij 1891 Kot popotnik hodil sem po Gorenjem Štajarskem; pozno v noč prišel sem do lepe kmetske hiše stoječe v znožju visoke gore. Stopim v hišo ter prosim prenočišča. Domači so ravno sedeli pri večerji. Gospodar mi precej…
Domoljub 5. februar 1891 (Pogorska pripovedka) Žalostna je sedela Zaljubnikarjeva Ana pred svojo kočo, ki je bila postavljena visoko gori na planini. Zdaj joka, zdaj vzdihuje, zdaj se ji zopet pokažejo na licih poteze veselega smehljaja. Na delo je v…
Domoljub, 1. januar 1891 Med lepo Italijo in gorato švicarsko deželo dviga se proti nebu visoka gora Št. Gothardska. Od starih časov že vodi čez to goro strma in dolga pot popotnika v Italijo ali Švico. Pot ta je zelo…
Slovenski narod, 27. september 1888 Iz Rabla se javlja, da se je pionirski nadporočnik Valenta s Ptuja na Mangartu ponesrečil.S svojim tovarišem, poročnikom Devalom, napotil se je bil kljub vsemu odgovarjanju čez hribe v Belo peč. Na prelazu Čez »Travnik«…
Mir, 25. julij 1886, dLib.si Velika nesreča se je prigodila na Velikem Zvonu (Grossglockner). Grof Pallavicini in neki Crommelin so padli s svojima vodnikoma v globočino ter se do smrti pobili. Sneg se jim je vtrgal pod nogami.
Slovenec, 13. julij 1885 (dLib.si) Prvi na Grintovcu so bili letos 10. julija: g. J. Lavtižar, župnik v Kokri, posestnik Janez Trelec in vodnik Jože Polajnar. Prenočili so 9. julija med Grintovcem in Grebenom v tako zvani “Frischauf-Schutzhütte”, ki je bila sezidana…
(Konec.)5. Mrtuljk Gore, gore so gore,Kdor jih pozna,Na nje ne gre!Narodna. Tako se imenuje slap in potok, ki se v vasi Gojzd, na pol pota med Dovjem in Kranjsko goro blizo lesenega mosta na desnem bregu s Savo združi. Ta…
(Dalje.) Bilo je leta 1876 ali 1877 meseca majnika. Dva viši častnika od generalnega štaba prideta na Dovje, da bi šla čez Luknjo na Bovec in da bi to pot za vojaške namene dobro premerila in načrtala. V Luknji je…
4. (Hudičeva) Luknja. Die erste Natur-Rarität ist bei Oberkronau in Oberkrain, allwo die Natur durch don Sohneeberg ein Loch geöfnet, dadurch man täglich zu Fuss in die Flitsch geht und damit ein ziemlich Stack Weges erspart, angemerkt man sonst einen…
Tako piše Bossio. Kaj je revež s svojim tovaršem tisto noč prestal, si kljub živemu popisu komaj predstavljati zamoremo. Še dobro, da nista od strahu skoprnela, ko že nas groza obhaja, ki to beremo. Je pa to tudi edini slučaj,…
(Dalje – 6) Tu sem tedaj stal na tej strašni visočini sredi ognjene vojske razdraženih elementov in trepetaje sem zrl v propad. Nisem mogel drugač misliti, kakor da je prišla moja zadnja ura in da je smrt gotova; zakaj nemogoče…
(Dalje.)3. Nevihta v gorah. Horch, wie der Fühn durelbraust die Nacht,Horch, wie im Wald die Tanne kracht!Wehe, wehe dem Unglüksmann,Trifft ihn der Sturm in den Bergen an.Betet, ih? Frauen, betet!Baumbach – Zlatorog. Če je že megla sama v gorah tako…
(Dalje.)2. Še enkrat Triglavska megla. Jäher wird der Fels und immer jäher, Steiler wird der Pfad und iramer steiler, Pfad? – Wo geht ein Pfad in dieser Wildnis?Baumbach – Zlatorog. Mislil sem že drugo poglavje pričeti o popotovanji v naših…
(Dalje.) Pot od Radolne naprej do planine na spodnji Krmi je ravna in mehka, ker so večidel po travnikih hodi; le to, velika rosa je bila neprijetna, ki nam je vso obutev premočila. V dobri uri od Radolne smo dospeli…
(Dalje.) Pot od Radolne naprej do planine na spodnji Krmi je ravna in mehka, ker se večidel po travnikih hodi; le to, velika rosa je bila neprijetna, ki nam je vso obutev premočila. V dobri uri od Radolne smo dospeli…
LISTEK.Spomini iz naših gorá. Naš slavni kronist Valvazor (na kterega sme kranjska dežela po pravici ponosna biti) je večkrat križem prehodil kranjsko deželo, je pogledal vsako vas in vsako cerkev, je narisal vse gradove in razvaline, je pretaknil vsako jamo…
Slovenec, 24. avgust 1875 (dLib.si) 19. avgust 1875 (V svarilo planinarjem. Judje in protestantje po Slovenskem.) Mladeneč, kteri je po Črni prsti lazil za planinskimi cvetlicami (zvezdicami) in padel bil tako nesrečno, je preteklo soboto 14. avg. umrl in v pondeljek…
Slovenec, 17. avgust 1875 (dLib.si) 11. avgusta 1875 (Nesrečen padec). Kar dovaža gorenjska železnica čedalje več ptujcev v naše kraje in so že tudi potje nekoliko boljši, hodijo ptuji gospodje radi po hribih in gorah, na mali in veliki Triglav,…
Slovenec, 13. marec 1875 (dLib.si) … je bil 31. dec. p. l. rudokopač Andrej Leskovec iz Jeličjega vrha logaškega okraja, ko je šel iz Idrije proti domu. Šli so ga iskat, a dobili ga še le 2. jan. t. l.…
Slovenec, 9. marec 1875 (dLib.si) Iz Jesenic 5. marcija 1875 se nam piše: Hud mraz in nenavadna nevihta sta razsajala te dni po naših gorah, najhujši pa je bilo minuli torek popoldan. Nobena obleka ni zdala in mrzel veter je tudi…
Slovenec, 5. decembra 1874 (dLib.si) 19. nov. je hotelo dvanajst laških delavcev iti čez St. Bernhard domu in so kljub hudega vremena in nevarnih cest skušali priti čez prelaz ali pa do zavetne hiše, kakor bi že šlo. Na polovici…
Slovenski narod, 17. september 1872 V zmirom množečem se številu prihajajo omikani tujci in našinci iz daljnih krajev ogledovat in občudovat krasne solčavske planine, ktere bo najvišje na slovenskem Štajerji ter glasovite zaradi svojega divje romantičnega obraza. Da, v istini…
Narviši snežnik za Triglavom Spisal Vodnik Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Na Veršacu doli sedi,Sklad na skladu se zdviguje,Neznan svet se teb’ odpre;Zarod žlahtnih rož cvete. Golih verhov kamni zid,Glej med sivih…
Iz »Drobtinc« Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Nar imenitniji divja ptica je postojna, ki po visokih pečinah in košatih planinah prebiva, in se le žival živi. Postojno imajo ptice za kraljico.Orli ali…
Spisal Potočnik Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Visoko verh planin stojim,V veselji rajskim tù živim;Tam dol’ ljudje prebivajo,Veselje redko vživajo.Prid’ verh planin,Nižave sin! Men’ pervo solnce zabliši,Ko zajde, meni še svetli;Mrakovi dol’…
Spisal Lovre Pintar Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Divji kôzel (Steinbock) je zlo domačimu kozlu podoben. Samo de je precej večji. Odrašen vaga včasih okoli dveh centov. Roge ima strašno velike, in…
Spisal Lovre Pintar Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Divja kôza (Gemse) je kaj živa pa tudi plašna žival. Podobna je prav zlo domači kozi. Posebno v glavo, oči, nos, ušesa in rep…
Spisal: M. Vertovc Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Z Nanosa vidiš Krajnske, Koroške, Tirolske in Talijanske in še clo Dalmatinske bele gore, ktere kot rebra ali terdni pasovi vežejo zemlje kroglo, kakor,…
