Triglavsko brezno

Slovenski jamarji pod triglavskim ledenikom

Glasova panorama, 13. november 1961

Vedno govorimo le o višini Triglava in smo ponosni, da je ta najvišja jugoslovanska gora (2864 m) v Sloveniji. Pa poglejmo še drugo dimenzijo — globino, podzemski svet. O tem je bolj malo znanega — čeprav so se v zadnjem času kar precej razširile plašljive govorice, da je Triglav votel, da se torej menda ni več varno vzpenjati nanj. Pa ni tako hudo! Slovenski jamarji, ki so v preteklem mesecu raziskovali temne skrivnosti pod mogočnim triglavskim ledenikom, so sicer predvidevali večje globine, nekateri ljubitelji senzacij so celo napovedovali odkritje najglobljega brezna na svetu, toda veliki Triglav jim je z ledom pri skoraj 300 metrih ponovno onemogočil, da bi prišli skrivnosti do dna.

Peter Habič in Ivan Gams ob prvem pristopu na odpravi 1961

KRATKA ZGODOVINA (pripoveduje vodja ekspedicije v Triglavsko brezno dr . IVAN GAMS): Vhod vanj so menda nekateri starejši alpinisti odkrili že pred vojno. Po vojni je slov. Geografski inštitut od leta 1948 dalje vsako leto meril obseg ledenika in brezno je iz leta v leto vzbujalo večjo pozornost. Prvič smo ga naskočili leta 1955 in prišli nekako do globine 35 m, nato pa še dvakrat in leta 1957 so jamarji posvetili že preko 100 metrov globoko. Leto dni pozneje v brezno sploh nismo mogli, ker so bili vsi vhodi povsem zatrpani z ledom.

IN GLOBINA? – 1400 metrov je neutemeljeno predvidevati, meni dr. Gams. Res je sicer dokazano, da voda, ki izvira v Vratih, poteka od triglavskega ledenika. Višinska razlika med ledenikom in Vrati je okrog 1400 m. Toda voda lahko teče tudi skozi sklade in razpoke, kamor človek ne more. Seveda pa globina, ki smo jo dosegli letos — okoli 270 metrov (popolnoma točna globina še mi znana, kajti načrti še niso gotovi) — verjetno še ni dno dejanskega brezna. Led nam je v tej globini spet onemogočil nadaljnje prodiranje. Mimogrede: to je doslej najgloblje ledeno brezno na svetu. Nekoč, ko se bo stopilo več ledu, se bo morda odprlo brezno do doslej še neznanih globin … Tako pa je najgloblje znano brezno še vedno Gouffre Berger v Franciji (1128 m). Najgloblje naše brezno je Jazben na planoti Banjščici; po starih in netočnih italijanskih meritvah je globoko 518 m, po meritvah naših jamarjev pa le 367 m. 

KAKO JE NASTALA ta razpoka v orjaku Julijskih Alp ? — Nastanek je za zdaj še nepojasnjen. Na vsak način je brezno nastalo zaradi živahne korozije vode in ledu. Toda kdaj? Kakšno vlogo je pri tem imel led? In kakšno voda? Gospodarič z Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni meni, da je nastalo v eni od medledenih dob, ko je voda zaradi taljenja ledu širila morda nekoč samo povsem ozko razpoko tetktonskega izvora. Vendar dr. Gams trdi, da Gospodaričevo mišljenje, da v času, ko je bilo brezno čez in čez pokrito z ledom, vanj ni mogla teči voda, ni točno. Razen tega pa se led v njem zaradi podzemnih zračnih tokov topi — korozija je bila torej živahna tudi v času poledenitve in ne samo takrat, ko je bil ledenik zaradi višje temperature v medledenih dobah morda celo manjši, kot je danes. 

VELIKI TRIGLAV še vedno ljubosumno čuva svoje skrivnosti. 

Andrej Triler

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja