Lov na izmikajoče se slovenske gamse v Alpah

Nemalokrat človek dobi vtis, da so Triglavski narodni park ustanovili iz dokaj prikritih razlogov. Kot prvega bi lahko navedli, da gre za tipično odlagališče kadrov (in razširjeno kot priložnost za agencije – turistične in tudi tiste, ki prodajajo lov), saj ljudi, ki živijo na hribih in gorah, med zaposlenimi verjetno ni (kljub vsem govoru o trajnostni zadevi), če pa je kdo naj se oglasil spodaj (razen lovcev). In (kot drugo), če kdo (še) išče odgovor, zakaj se alpske doline zapirajo za promet za slovenske alpiniste in planince, je tu še (pretresljiv) video (tisti, ki ima preveč rad živali, ga naj pač preprosto ne gleda). Živali rabijo mir, da se jih lahko … 

(Hunting in the Julian Alps is an adventure like no other). Lov v Julijskih Alpah (in drugih) je avantura kot nobena druga, piše in (zgovorno) prikazuje Pedro Ampuero. Od spopadanja s težkim terenom do sklepanja novih prijateljstev na poti se ta lov izkaže za pravi preizkus vztrajnosti in značaja. To ni samo lov; to je … biznis

PEDRO AMPUERO HUNTING ADVENTURES

Po e. pošti

picot-choroid.6m@icloud.com
tor., 28. jan., 23:21 (pred 6 urami)
Za info
Pozdravljeni,
Danes sem prebral članek na vaši strani o lovu v TNP. Članek je napisan popolnoma brez podlage, brez vsakih osnov vedenja in poznavanja naših gora in že v naslovu ostro naprejen proti lovcem. Vsak ki vsaj malo pozna gore v Zgornjesavski dolini, vidi in ve, da se to ne dogaja v Triglavskem narodnem parku. S takim in podobnimo zavajujočimi članki zelo škodujete ugledu TNP in pa na splošno vsem lovcem. Razmislite o izbrisu članka, saj je napisan popolnoma populistično in lahko bi rekli tudi “rasistično”.
Lep pozdrav

8 komentarjev

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

  1. Kakšne laži, kakšna propaganda.
    1 video ni nastal na območju parka
    2 večina zaposlenih v TNP je lokalcev in ljudi iz lokalnega okolja
    3 kaj ima lov v karavankah veze z umirjanjem prometa v alpskih dolinah?
    4 vas motijo cene parkirišč in cest s katerimi upravljajo občine? Potem pa mogoče pišite na vlado kakšno pismo in predlagajte, da se jih da v upravljanje TNP. Ta namreč nikjer ne pobira cestnine ali parkirnine.

    Ste že kdaj obiskali kak center TNP? Recimo tistega v Trenti in se pozanimali, kaj v resnici počnejo v parku, jih vprašali, koliko je lokalcev, kakšne so sploh njihove pristojnosti?
    Vas sploh zanima kaj se zares dogaja?
    Seveda ne.

    Kaj točno vas v TNP moti? To da ne morete graditi kjer želite? Da ne smete uničevati naravnega okolja?
    Kdo so tisti zaposleni za katere menite, da so “odloženi kadri”?

    • Večino gornikov, alpinistov, planincev verjetno motijo kazni v TNP, ki segajo do 4000 €. Verjetno se večina sprašuje kakšen človek je ta, ki je sposoben sočloveku zaračunati tako kazen. Večina tudi razume, da je podlaga za nezakonito plenjenje, ki se zdaj izvaja na državnih cestah “umirjanje prometa”, a tukaj TNP res nima nič zraven?
      Večina slovenskih alpinistov verjetno samo želi, da bi še vedno lahko plezali v Steni, sedaj pa pod izgovorom umirjanja prometa ne vedo, kako bodo prišli v Vrata (zgodaj zjutraj).
      Planinska, gorniška in alpinistična dejavnost je bila tukaj dosti pred vami, obnašajte se kot gost in ne gospodar.

      • Odgovorili niste na nič.
        Nakladate in po gostilnisko in izkrivljate dejstva.
        Mi lahko poveste komu so izrekli kazen 4000eur? Komu?
        Od kje vam ideja, da v parku ni zaposlenih, ki bi živeli na območju parka? Ste kdaj obiskali njihove centre? Ste se vprašali, kakšna bi bila narava v julijskih alpah, če je ne bi zaščitili?
        Kaj naj bi imel TNP pri plenjenju, ko občine pobirajo parkirnine?
        Vas problematika TNP sploh zanima ali samo bemtite na pamet, ker vas je razjezilo da ste občini Kranjska Gora plačali parkirnino?
        Narava in živali in celo pohodniki so bili tukaj pred vami. Obnašajte se temu primerno. Obnašajte se kot gost v naravnem okolju. Mogoče se enkrat sprehodite skozi kakšno dolino in si oglejte naravo, namesto da tja divjate, zato da boste čim prej pod steno, kjer vas čaka projekt za vaš ego.

        • Ta ideja, da v parku ni zaposlenih, ki bi tam živeli ni moja, če ste prebrali kar sem napisal. Kazni so take kot so v zakonu, če ste jih že zaračunali ali še ne, ni važno, so nečloveške. Če tudi vi mislite da so previsoke, podajte predlog da se v zakonu znižajo. Alpinisti in gorniki, vsaj tistih 5000+, ki smo prispevali podpis za peticijo si želimo da je plezanje v steni izvedljivo in varno. Ko sem sam pred dobrimi 40 leti delal prve korake v Steni, nisem imel avta, niti moj soplezalec ali soplezalka. Prišla sva en dan pred vzponom, ker je bil Aljžev dom že takrat prepoln, sva prespala kjer se je dalo, pogosto v spalni vreči zunaj. Samo ko sva z soplezalcem, oba tečajnika, prvič plezala Skalaško z Čopovim stebrom v Steni pred dobrimi 40 leti, sva prespala v Aljaževem domu, je bil slučajno prostor. Kot razumem kazni v TNP je prespati zunaj lahko zdaj nevarno, revnejšega tudi kazen 500 € lahko pripelje v hude težave.
          Kot sem napisal, si teh 5000+ podpisnikov peticije želi še vedno plezati v Steni, ja je treba divjati, večina smeri je 1000+ m, ja tudi nekaj ega je treba.
          Ne verjamem pa da je katera od zdaj živečih živali v Vratih bila tukaj že pred mano. Ne verjamem da katero tam živečo žival ali bukev sploh motimo.
          Vsa ta zgodba z kaznimi v TNP in umirjanjem prometa je pač potrebna za tistih nekaj deset služb v TNP in gorskih občinah. Ampak razumite, tudi alpinisti imamo pravice.

  2. Spoštovani!

    V Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) opozarjamo na napačne navedbe v članku, obenem pa ostro nasprotujemo neresničnim navedbam o lovu v Triglavskem narodnem parku. Posnetki, na katere se nanaša članek, niso posneti v Triglavskem narodnem parku, kar pomeni, da je že naslov prispevka popolnima napačen. Menimo, da objavljeni članek zavaja bralce, ki v njem dobijo predvsem napačne informacije, kar obenem škoduje ugledu Javnega zavoda Triglavski narodni park, zato vas pozivamo k umiku članka.

    Lov sodi med tradicionalne dejavnosti v Triglavskem narodnem parku in večina naših naravovarstvenih nadzornikov opravlja tudi čuvajsko službo – lovske naloge. Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) upravlja z Loviščem s posebnim namenom (LPN) Triglav Bled, kar določata Zakon o divjadi in lovstvu ter Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji.

    Površina LPN Triglav Bled je 58.290 hektarov. Za nekaj več kot polovico te površine je Zakon o Triglavskem narodnem parku leta 2010 določil območje, kjer so populacije divjadi prepuščene naravnim procesom, kjer se izvajata stalni nadzor in spremljanje stanja (zbiranje podatkov) – to je prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka, kjer lov ni dovoljen. Poleg LPN Triglav Bled je na območju Triglavskega narodnega parka še LPN Prodi Razor, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije, in 13 drugih lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine.
    V območju, kjer je lov dovoljen, se ta izvaja skladno s predpisanimi lovskoupravljavskimi načrti in zakonskimi določili. Ker je Triglavski narodni park naravovarstveno zavarovano območje, se pri lovskem upravljanju poleg predpisov, ki urejajo lovstvo, upoštevajo tudi naravovarstveni predpisi in usmeritve.

    O lovu v Triglavskem narodnem parku smo pred kratkim pisali v novicah na naši spletni strani, kjer je pojasnjena tudi zgodovina lova v Triglavskem narodnem parku: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/262/komisija-pregledala-delo-nasih-lovskih-cuvajev-v-lpn-triglav-bled.html