Alpinistične novice 4/2010
Norišnica v naših stenah! OkrešeljTomaž Jakofčič: Okrešelj nad Logarsko dolino je letos najbolj obiskano alpinistično področje. Predvsem po zaslugi odličnih…
Oznaka Mitja Košir
Preberi večAlpinistične novice 4/2010
Kako je nastala smer JLA?
Mitja Košir: Dolina in gore nad njo spijo v temni poletni noči. Nešteto zvezd na jasnem nebu daje poznemu popotniku občutek,…
Petelinjek in Peč
Dnevnik, 19. 11. 2007 Preden se Karavanke na zahodu dokončno spustijo s svojih še vedno postavnih višin, alpski ostrini so…
Lipanca
Dnevnik, 12. 12. 2007 Prostrana, valovita planota, gosto poraščena s smrekovimi gozdovi, ki iz njih kot svetla, zelena očesca svetijo…
Slemenova špica
Dnevnik, 21. 11. 2007 Tisti, ki mu doma na steni visi koledar z motivi našega gorskega sveta in se kdaj…
Mali Grintovec in Srednji vrh
Z dna globoke soteske Kokre popotniku pogledi poželjivo segajo navzgor, k z jutranjo zarjo obsijanim skalnim grebenom Oltarjev in Kokrske…
Ablanca (2004 m)
Dnevnik, 05. 11. 2007 Med dva globoka rečna kanjona, med Mostnico na zahodu in Ribnico na vzhodu, so tektonske sile…
Mala Rateška Ponca
Venec julijskih velikanov nad Planico se s svojima lokoma, severnim in južnim, v globokem dolinskem zatrepu preplete na brušenemu kristalu…
Lemež (2043 m)
Biserna gladina našega največjega visokogorskega jezera, Krnskega, je kot zrcalo, ki se v njem ogledujejo okoliški gorski velikani. Mogočna Krnova…
Zadnji Pelc
Nad zatrepoma globokih dolin Bale in Zadnje Trente se visoko in strmo dviga greben samih gorskih odličnikov brez šibke točke.…
Vošca (1737 m)
Na stožčasti lepotici Kepi zahodni hrbet Karavank izgubi svojo skalno ostrino in visokogorsko mogočnost, ki nekaj svoje strogosti pokaže le…
Pristovški Storžič
Nad Jezerskim vrhom stoji kot nekakšen osamelec, kot vogelni stražar med dolino Bele na vzhodu in Kortami na zahodu, od…
Strma peč (2379 m)
Mogočna veriga Poliških Špikov, hrbtenica najvišjega in najveličastnejšega v gorovju Zahodnih Julijcev, doseže svoj vrh na »kraljevskem Montažu« (Kugy), od…
Kopa (2063 m)
S severa se prav v osrčje Mangartskih gora zajedata dve globoki dolini z divjima visoko pod prepadna severna ostenja segajočima…
Raduha (2062 m)
Z njenega vrha Grintovci le še sestopajo na vzhod, saj gre za najvzhodnejšega od dvatisočakov Kamniško-Savinjskih Alp, predvsem pa za…
Visoki Kanin
Pojdimo tja gor z znamenitim julijskim zaljubljencem Kugyjem: »Visoko na obzorju stoji, navadno v modrino in bleščečo belino odet kot…
Kumlehova glava
Divje razbitine negostoljubnega sveta, ki se z Robičja in preko Vavovja spuščajo na sever, k sotočju Velike in Male Pišnice,…
Skala in Male Špice
Razgibana, divje razbita grebenska veriga, ki se z vrha mogočnega Mangrta počasi spušča na zahod, vse tja do Predelskih glav…
Svačica (1953 m)
Z juga je komaj kaj več kot ljubka spogljedljivka, ki zre čez sedlo Belščica na gorenjsko ravan in tudi videti…
Bela peč (2146 m)
Naključni popotnik, ki zaustavi svoj korak na Nevejskem sedlu (starodavno slovensko ime V žlebeh je že davno pozabljeno, dandanašnji pa…
Bovški Gamsovec
Kadar se potikamo po višavju med Triglavom, Razorjem in Stenarjem mimo njega preprosto ne moremo. Zatrep doline Vrat na jugu…
Kamniti lovec (2071 m)
»Nočem se ločiti od Viševe skupine, ne da bi se spomnil še nekaterih nižjih gora, ki so mi podarile prenekatero…
Dovški križ (2542 m)
Tako mogočen, a tako zapostavljen in skrit je. Njegovih, marsikje tudi veliko nižjih podložnikov se iz dolin in okoliških ravnin…
Mala in Velika Baba
Jezersko je pustolovski, še posebej gorniški duši radodarno, da bi bolj biti ne moglo, saj nam ponuja vsakršnih nedolžnih potepanj…
Kok in Lepi vršič
Med znamenitimi smučarskimi Mokrinami (Nassfeld) na zahodu in postavnim dvatisočakom Ojstrnikom na vzhodu se razteza oblo sleme najvzhodnejšega dela Karnijskih…
Krn in Batognica
Zgodovina je goram tod naokrog vtisnila pečat trpke nesmiselnosti, kakršen vojna in vojskovanje prav gotovo sta. Vendar so te gore,…
Mišelj vrh (2350 m)
Nič ponižnega ni na njem, čeprav stoji v kraljevski senci. Nad globoko kotanjo Velega polja njegova drzna, v vitko piramido…
Kladivo (2094 m)
V dolgem grebenu Košute, ki s svojimi travnatimi in skalnimi slemeni sega od zahodno postavljenega Ljubelja do Šajde in Kort…
Rjavina (2532 m)
Ji je neposredna soseščina kraljevskega Triglava v škodo ali v korist – kdo ve? Tisti, ki vidijo pred seboj le…
Kopica (2190 m)
V vitkem grebenu, ki se izpod Hribaric in Vršakov spusti na jug, k Fužinskim planinam in s svojo razpotegnjeno pahljačo…
Skuta (2532 m)
Ker ne gre za lepotno tekmovanje lahko brez slabe vesti zapišem, da je naša gora zares postavna lepotica, druga najvišja…
Žabiški Kuk (1844 m)
V dolgem grebenu Spodnjih bohinjskih gora, ki kot mogočno skalno valovje gradi južni julijski »obrambni zid«, tisti, ki tja gor…
Špik (2472 m)
Le nanj v divje razbrazdanem in razbitem grebenu Martuljških gora pripelje označena in zavarovana pot, vsi ostali mogočneži v tej…
Dobrča (1634 m)
Z osrednje gmote Grintovcev se proti zahodu raztegne grebenski krak, ki se še zadnjič požene dva tisoč metrov nad morje…
Koprivnik
V osrčju Loškega pogorja se kot njegova hrbtenica raztegne dolg, kopast greben vse od Lubnika tik nad Škofjo Loko, preko…
Tolminski Kuk
V vencu Spodnjih bohinjskih gora, ki na jugu in zahodu kot nazobčana skalna kulisa zastirajo obzorja Spodnje Komne, je najvišji,…
Ciprnik
Nad Planico, dolino sredi venca visokih gora z najvišjimi in najbolj divjimi stenami pri nas, se med strugama Male Pišnice…
Grlovec
Severni venec karavanških gora, ki gradi južno kuliso nad Dravo, od Bistrice v Rožu na zahodu in Borovljami na vzhodu,…
Možic, Slatnik, Šavnik
Greben Spodnjih bohinjskih gora, ki se kot dolga veriga podobnih si vrhov po obliki in višini razteza od zahodnih obronkov Komne…
Brda, 2009 m
Osrčja Julijcev je en sam kamen. Ostri skalni grebeni, prepadne stene, globoke grape in divji, previsni žlebovi gradijo naše mogočno…
