Izdelava spletnih strani www.kreativija.si
-
Bahai Jar (6142 m): ko se je gora po osmih letih vendarle odprla
Nepalski vrh Bahai Jar (6142 m) v dolini Rolwaling je za švicarskega alpinista Stephana Siegrista predstavljal dolgoletno zamisel. Že leta 2018 je skupaj z Jonasom Schildom raziskoval območje in poskušala sta najti nov prehod na malo obiskano goro, takrat pa je odprava zaradi zahtevnih razmer in okoliščin ostala nedokončana. V zapisu All’s Well That Ends […]
-
Kirgizija 2026: Prva odprava in prve lekcije
@mihahabjan@alina_ledinek@kristinakoncilja@roklegan@aljasidar@f.e.l.i.k.s.m.b Jeseni 2026 se je skupina članov AO Rašica odpravila v kirgiško dolino Ala Arča, eno najpomembnejših alpinističnih območij severnega Tjanšana. Za Alino Ledinek (AO Rašica) je bila to prva alpinistična odprava zunaj Evrope in uresničitev dolgoletne želje, ki se je porodila že v najstniških letih ob branju Zaplotnikove Poti.Ekipa je bila na odpravo dobro […]
-
Smučarska reševalna ponjava: nosila, zavetje in varnostna rezerva v enem
V gorah se (lahko) večina nesreč zgodi daleč od smučišč, kjer ni reševalnih sani, motornih sani ali helikopterja v neposredni bližini. Prav za takšne primere je bila razvita smučarska reševalna ponjava (Ski Rescue Tarp), lahka in večnamenska varnostna oprema, namenjena turnim smučarjem, deskarjem in drugim obiskovalcem zasneženih območij.Ponjava je nastala v sodelovanju s člani Ameriškega […]
-
Kazalnica Mięguszowiecka: poljska »Severna stena«
Če ima (?) slovenski alpinizem nekaj svojih sten »frdamanih kalilnic«, imajo Poljaki med obširno izbiro svojo Kazalnico Mięguszowiecko. Med plezalci preprosto »Zerwa« (Prepad) ali včasih šaljivo »Ambona« velja za najbolj znamenito in zgodovinsko najpomembnejšo steno poljskih Tater. Stena tvori severovzhodni »pomol« Črnega Mięguszowieškega vrha (Mięguszowiecki Szczyt Czarny, 2410 m) nad ledeniškim jezerom Czarny Staw pod […]
-
Matjaž Šerkezi, alpinist, ki ga smrt ni naredila močnejšega, ampak drugačnega
Strašno hudi (podkasti): Alpinist, dolgoletni gorski reševalec, inštruktor in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije je smrt srečal večkrat, kot si večina med nami sploh želi predstavljati. A ni le tisti, ki rešuje; tudi sam se je večkrat znašel v okoliščinah, ko je šlo za sekunde. Gorski reševalec je že od svojega 16. leta. Že na […]
-
Eureka! – nova smer na (Archimedes’ Spiru) Piku Ostrij v kirgiški divjini
Avgusta 2026 so italijanski alpinisti Alessandro Baù, Alessandro Beber in Giovanni Zaccaria med raziskovanjem kirgiških gora opravili prvenstveni vzpon po smeri Eureka! (580 m, 7b+) na doslej nepreplezanem (? https://www.mountain.ru/legacy-material.php?article_id=10020, https://www.mountain.ru/legacy-material.php?article_id=9720) granitnem stolpu Archimedes’ Spire (4751 m) v odročni dolini Orto Chasma. Pot do smeri pa je bila vse prej kot načrtovana. View this post […]
-
Reševanje v gorah: zakaj ni povsod enako?
Ko alpinisti ali pohodniki zaidejo v težave, pogosto pričakujejo prizor iz televizijskih dokumentarcev: klic na pomoč, prihod helikopterja in hitra evakuacija. Toda resničnost gorskega reševanja je precej bolj zapletena. Med državami, gorstvi in celo posameznimi regijami obstajajo velike razlike v organizaciji, opremi in filozofiji reševanja. Nekatere službe temeljijo na stalni uporabi helikopterjev, druge skoraj izključno […]
-
Nekaj novih metrov zajle in sto let zgodovine na Prisanku
Ob stoletnici Hanzove poti na Prisojnik so letos dodatno zavarovali enega izmed (naj)bolj izpostavljenih odsekov (glede na stanje turistov-planincev bo kmalu žica od vrha do tal). Pobuda je nastala po dogodku iz lanskega leta, ko se je skupina planincev pri prečenju nevarnega melišča ustavila, ocenila, da prehod ni več varen, in na pomoč poklicala gorske […]
-
Prvenstveni vzpon na Jugal II, Nives in Romano obrnila v steni
V nepalskem pogorju Jugal Himal je trojica španskih alpinistov, Mikel Zabalza, Rubén Pérez Blázquez in Mikel Sáez de Urabain, 26. oktobra 2026 opravila prvi vzpon na do tedaj neosvojeni Jugal II (6518 m). Gora stoji blizu tibetanske meje in velja za enega manj raziskanih vrhov vzhodnega dela nepalske Himalaje. Posebno zanimivost vzponu daje dejstvo, da […]
-
Aleksandra Taistra solo v smeri Margarites (7a+, 220 m)
»Train, Climb, Eat, Sleep« (Treniraj, plezaj, jej, spi – video spodaj) je moto, s katerim Aleksandra Taistra opisuje svoje življenje vrhunske (športne) plezalke. Vse je podrejeno napredku: manjšim oprimkom, težjim gibom in smerem, ki so se zdele nedosegljive. Tudi njen zadnji dosežek v smeri Margarites (7a+, 220 m) na Sardiniji je mogoče razumeti skozi to […]
-
Če te pred nevarnostjo reši prav tisto, zaradi česar te kaznujejo
Prepoved plezanja za določen čas je bila nekoč tradicionalna oblika »rangiranja« v alpinističnih klubih (odsekih) — O tem (še) ne pišejo zgodovinarji, ker zgodovino (pač) ustvarjajo vedno le zmagovalci Poljski alpinist Andrzej Marcisz se je te dni vrnil k razmišljanju o dogodku, ki ga spremlja že precej več kot štiri desetletja. Poleti 1980 je bil […]
-
Veselje nad vsakoletnim umiranjem macesnovih iglic
Nekoč so ljudje v in med gorami opazovali macesne predvsem zato, ker so vedeli, kaj začetek njihovega rumenenja pomeni. Da se poletje izteka. Da bo treba spraviti živino v dolino. Da prihaja sneg. Da se bo svet za nekaj mesecev zaprl. Danes se zdi skoraj nasprotno. Rumenenje macesnov je postalo dogodek. Skoraj praznik. Nekakšna sezonska […]
-
Zimska revolucija na zasneženih planinskih poteh?
Zapadel je prvi sneg. Goseničarski skiroji prihajajo. Gore pa se še niso odločile, ali naj se smejijo ali jočejo. Ker sodobni človek očitno ne more več hoditi niti po asfaltu brez pomoči baterije, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo nekdo električni skiro opremil še z gosenicami. In res, na trgu se že pojavljajo predelave […]
-
Partnerstvo za Veliko planino: partnerstvo za koga?
Si predstavljate, da Velike planine ne bi že pred stoletji skoraj povsem izsekali in da bi po njej danes prevladovali macesnovi gozdovi? Koliko občudovalcev vsakoletnega z umiranjem povezanega zlatenja iglic bi privabili. Družbena omrežja bi kot ob »žafrananju« pokala po šivih od fotografij jesenskega blišča, medtem ko bi pod nogami obiskovalcev tiho izginjali še zadnji […]
-
Krvavec: ali res razumemo tveganje?
Na Krvavcu gradijo (tudi) fekalno kanalizacijo in obnavljajo vodovod. Projekt, ki si ga želijo zaradi »zanesljivega posla z javnim denarjem« še marsikje drugje, se predstavlja kot pomemben korak k zaščiti vodnih virov, saj naj bi nadomestil obstoječe greznice in zmanjšal tveganje za onesnaženje. To je na prvi pogled razumno in kar nekam težko mu je […]
-
Alpinistične novice 45/2026
Solo med nadzorom in prepuščanjem Kaj pravzaprav pomeni solo plezanje? Je to popoln nadzor nad vsakim gibom ali morda ravno nasprotno, sposobnost, da se prepustiš toku dogajanja? Vprašanje, ki ga je pred dnevi kot skrinjico odprl avstrijski plezalec Michael Kemeter, se dotika enega najbolj osebnih vidikov plezanja.Za večino ljudi je težko razumeti, zakaj bi se […]
-
Nuntiumas 45/26
Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, … Na Alateia je prispevek z naslovom: Za las ušel smrti, zdaj pa okreva z neomajno vero: »Bog me je obvaroval najhujšega«. Legendarni slovenski alpinist Andrej Štremfelj je po hudem padcu v Triglavski severni steni spregovoril o okrevanju, močni volji in zaupanju v Boga, ki ga spremlja tudi v […]
-
Dan spomina
Rebro in Ukanc, kjer med tihimi grobovi oživijo zgodbe prve svetovne vojne, vojakov mnogih narodov in Bohinja v zaledju fronte, zato je dan spomina tudi poklon imenom, ki jih je vredno ohraniti … Janez Pikon: Ko jeseni narava počasi ugaša svoje barve in se Bohinj pripravlja na zimski počitek, nas dan spomina povabi na nekoliko […]
-
Ko se »želja pomagati« spremeni v moro:
tragedija Vincendona in Henryja, ki je za vedno spremenila gorsko reševanje Gorsko reševanje ima poleg plemenitosti tudi elemente nemoči in človeških ter tehničnih omejitev, ki pa se jih sami gorski reševalci (pogosto preveč samozavestni tudi zaradi množičnosti) redko zavedajo, … Konec leta 1956 (in začetek 1957) je bil v gorah mračen, kar se le da. […]
-
Nova smer na jugozahodnem delu Lunag Rija
Ruska alpinista Aleksander Parfenov in Aleksander Semjenov sta med 23. in 27. oktobrom 2026 preplezala novo smer po izrazitem skalno-lednem stebru na jugozahodnem delu masiva Lunag Ri. Čeprav nista dosegla najvišjega vrha, sta opravila zahteven prvenstveni vzpon, ki sta ga ocenila z rusko stopnjo 6B.Po navedbah Parfenova je smer vsebovala kombinacijo tehničnega skalnega in kombiniranega […]
-
Koča kot gostilna ali koča kot del gora?
Kako smo sčasoma prišli do tega, da za oskrbnika gorske koče niso potrebni gojzarji? Ob razpisih za oskrbnike planinskih koč človek nehote pomisli, kako zelo se je v zadnjih desetletjih spremenil gorski svet. Ne toliko gore same. Te so večinoma ostale tam, kjer so bile. Spremenili smo se ljudje in z nami tudi pričakovanja, kaj […]
-
Živa tišina in Velika naveza
Francoska plezalka, pisateljica in članica gibanja Mountain Wilderness Stéphanie Bodet je v razmisleku Un silence vivant (Živa tišina) zapisala nekaj, kar bi danes marsikdo razumel kot upor, nekoč pa je bilo sestavni del gorniške kulture: naučiti se biti v gorah tih.Po njenem mnenju tišina ni odsotnost življenja, temveč posebna oblika navzočnosti. Umetnost tišine pomeni znati […]
-
Snežni topovi proti podnebnim spremembam?
Ko prosti čas postane industrija Visoko nad Spitalom ob Pyhrnu v Zgornji Avstriji nastaja nov zadrževalnik vode za zasneževanje smučišča Wurzeralm. Na prvi pogled gre za še eno lokalno zgodbo o smučarskem centru, ki se želi prilagoditi toplejšim zimam. A v resnici je to le droben del veliko večje zgodbe, ki se danes odvija praktično […]
-
Promocija ni vedno zadetek: Tilisuna in vprašanje, koliko prepoznavnosti gore še prenesejo
Kdaj se bodo vsakovrstne reklame za ta krasni, že prepolni planinski in gorski svet vendarle končale? Ko je območje Tilisune v avstrijskem Predarlskem zmagalo v priljubljeni televizijski oddaji 9 Plätze – 9 Schätze, so številni zmago pospremili kot uspeh celotne regije. Toda v dolini Montafon je med domačini odmevala tudi drugačna reakcija. Namesto navdušenja se […]
-
Kako tujci vidijo slovensko alpinistično šolo in odsek?
Slovenski alpinisti s(m)o na svoje odseke (ferájne), šole in tradicijo tako navajeni, da se jih pogosto jemlje kot nekaj samoumevnega. Šele pogled od zunaj pokaže, kako posebna je pravzaprav organiziranost (našega) alpinizma. Zanimivo pričevanje je pred dnevi zapisal Ilja Šavrin, razvijalec programske opreme iz Kranja, ki se je letos vključil v alpinistično šolo pri enem […]
-
Iz poročila o nesrečah v Severni Ameriki 2026: največ nesreč doslej, manj smrtnih žrtev in stare napake v novih oblikah
Ameriški alpinistični klub je objavil najnovejšo izdajo letnega pregleda Accidents in North American Climbing 2026, ki obravnava nesreče (dogodke povezane s poškodbami) v ZDA in Kanadi v letu 2025 ter ob koncu leta 2024. Letos je bilo zbranih kar 272 poročil o nesrečah, zaradi česar je publikacija najobsežnejša od začetka izhajanja leta 1948. Urednik publikacije […]
-
Adam Bielecki: doma v vseh razsežnostih vertikale
Poljski alpinist in himalajec Adam Bielecki se je rodil 12. maja 1983 v mestu Tychy na jugu Poljske. Po končani srednji šoli Leona Kruczkowskega v domačem kraju je na Jagelonski univerzi v Krakovu diplomiral iz psihologije. Danes je znan predvsem kot vrhunski alpinist, poleg tega pa deluje tudi kot predavatelj, avtor knjig in ambasador številnih […]
-
29. oktober na Brani: dva dneva, dve tragediji, isto opozorilo
Kadar ob prvem novembru stojimo na kamniških Žalah, se spominjamo ljudi in časov ➠ takrat vedno (po)gledamo tja proti Grintovcem, ki so ob tem času vse manjkrat zasneženi. Nad Sedlom Brana še vedno zapira pogled v daljavo … V zgodovini slovenskega gorništva obstajajo datumi, ki se vračajo kot tih opomin. Med njimi je tudi 29. […]
-
Ali gorniška skupnost umira zaradi molka?
Medtem ko se v mestih vse več govori o (naraščajočem) številu posredovanj, (vse) manj o neodgovornih brezplačnih prevozih, varnosti, preventivi in odgovornosti, ostaja ena tema še vedno presenetljivo zapostavljena: odkrito govorjenje o napakah (vseh). Če ostanemo zgolj pri nesrečah …Francoska gorska vodnika Erik Decamp in Blaise Agresti sta v časniku Le Dauphiné Libéré že spomladi […]
-
Janez Kosec (1946–2026)
Ko odide gorski reševalec, alpinist in dolgoletni gorniški delavec, za njim ne ostanejo le preplezane smeri, zapisniki akcij in stare fotografije. Ostanejo zgodbe. Tiste iz sten, reševalnih akcij, planinskih koč in dolgih pogovorov, v katerih se razkriva človek. Tak človek je bil tudi Mengšan Janez Kosec – Krampi, za gorske reševalce in radijske zveze preprosto […]
