Izdelava spletnih strani www.kreativija.si
-
Aconcagua: oblasti zapirajo znamenito Južno steno
Argentinske oblasti so sprejele odločitev, ki je v andinističnih krogih sprožila precej pozornosti. Vlada province Mendoza bo med 20. decembrom 2026 in 1. februarjem 2027 prepovedala plezanje v Južni steni Aconcague (6962 m), eni najtežjih in najbolj razvpitih sten ameriške celine. Omejitev bo veljala tudi za smučanje po ledenikih, BASE skoke, jadralno padalstvo in druge […]
-
Bo El Niño odplaknil ali spremenil plezalno sezono v Patagoniji in drugod?
Med alpinisti in plezalci, ki že pogledujejo proti južni polobli, se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kakšno sezono bo letos prinesel El Niño. Meteorologi napovedujejo zelo močan pojav tega podnebnega vzorca, ki je v preteklosti že premešal karte plezalcem, smučarjem, lednim plezalcem in odpravarjem po vsem svetu.Odgovor pa ni tako preprost, kot bi si morda želeli. […]
-
Nad (nekdanjim) Mer de Glace po himalajskih mostovih
Nova pot proti kočama Couvercle in Leschaux kot odgovor na umikanje ledenikov ➠ namesto ledu vse več železja V dolini Chamonixa so v okviru projekta PREVRISK-CC zaključili novo dostopno pot do planinskih koč Refuge du Couvercle in Refuge de Leschaux. Nova trasa Chemin des Balcons, vključuje več nepalskih oziroma himalajskih visečih mostov, ki prečijo globoke […]
-
Višina Mont Blanca (Bele gore) od lanskega leta izgublja 1,29 metra
politika in tisti meter snega Mont Blanc je po zadnjih meritvah zrasel za skoraj dva metra. Novica je prišla iz Francije, geodeti so izmerili 4807,47 metra nadmorske višine, slovenska STA pa je povzela naslov in pojasnila stroke: višina vrha ni stalna, saj geodeti merijo vrhnjo snežno-ledeno kapo, ki jo neprestano preoblikujejo veter, padavine in vremenske […]
-
Fernand Pareau (1925-2026)
najstarejši član družbe gorskih vodnikov iz Chamonixa 15. oktobra je v starosti 101 leta umrl Fernand Pareau, najstarejši član znamenite Družbe gorskih vodnikov Chamonix (Compagnie des Guides de Chamonix). Letos avgusta se je še udeležil tradicionalnega praznika vodnikov v Chamonixu, kjer je s cepinom in vrvjo čez ramo poziral skupaj s kolegi in številnimi družinskimi […]
-
Tudi Tolminka: med nujno sanacijo in izgubljenim občutkom za prostor
Da je zaplavno pregrado pri izvirih Tolminke/Polog treba obnoviti, verjetno ni spora. Direkcija RS za vode v svoji najavi opozarja, da je objekt, zgrajen leta 1966, zaradi hudourniških procesov močno poškodovan. Ob morebitni porušitvi bi lahko prišlo do nenadnega sproščanja velikih količin sedimenta, ki bi ga Tolminka ob visokih vodah odnesla proti Tolminu in naprej […]
-
Vse bolj prisoten čredni nagon, »obogaten« z množico turistov
Na Podhalu so letos pripravili tradicionalni jesenski ovčarski praznik, ko se črede vračajo s pašnikov v dolino. Lep običaj, del kulturne dediščine, glasba, trombite, pastirji in ovce. Organizatorji so pričakovali obiskovalce, niso pa pričakovali, da bo ena čreda pritegnila še drugo, bistveno številčnejšo.Prva čreda je štela nekaj sto ovac.Druga nekaj tisoč turistov.Kot poročajo poljski mediji, […]
-
ESAM: gorski reševalci za živali
Vsako leto v gorah po svetu pogine na stotine živali, ker zanje ni ustrezno organizirane specializirane reševalne službe. Medtem ko so sistemi za pomoč ljudem v večini alpskih držav dobro razviti, so domače živali, izgubljena živina ali poškodovani štirinožni spremljevalci planincev pogosto prepuščeni improvizaciji lastnikov. Prav zato je leta 2019 v Grenoblu nastala organizacija Équipe […]
-
Gora zgodb in poti, ne le razgledov
Cerro Champaquí (2770 m) je danes najbolj obiskana in poslikana gora argentinske province Córdoba. Kot tudi drugje na preobljudenih krajih se iz nekega njim neznanega in ne prav globokega razloga na tisoče pohodnikov vsako leto odpravi proti njenemu širokemu vrhu, da bi dosegli najvišjo točko pokrajine. Toda domačini bi verjetno rekli, da pravi zaklad Champaquíja […]
-
Mladinska komisija PZS: načelnica o delovanju v letu 2026
Planinske šole v planinskih društvih še vedno redno izvajajo. Na podlagi prijav, ki jih prejmemo, jih vsako leto organizira približno 25 mladinskih odsekov. Pri tem gre le za društva, ki izvedbo planinske šole tudi uradno prijavijo, zato je dejansko število verjetno nekoliko višje.Pomemben del našega delovanja predstavljajo različna usposabljanja za mlade ter za strokovni kader, […]
-
Tako smo pa včasih: (Ob 70 letnici Mladinske komisije PZS)
Tomaž Banovec: »Mladi imajo vedno prav. Če ne danes, pa čez leta, ko nas ne bo več.« Po družinskih izletih v okolici Ljubljane me je oče začel voditi tudi na izlete v okviru PD Ljubljana Matica pod vodstvom Luke Kočarja. Kot gimnazijca me je z izletov zaneslo na odsek za gorsko stražo. Na gimnaziji sem […]
-
Desetletje mladih v gorah
(Prvič objavljeno aprila 2016 na gorniškem blogu Razgledi. Dopolnjeno oktobra 2026.) V spomin MK-jevcem: Bojanu (Luku) Brvarju († 1992), Primožu Fajdigi († 1992), Benu Dolinšku († 1994), Borisu Mlekužu († 1997), Tomažu Vrhovcu († 2004), Danetu Jagodicu († 2008), Igorju Maherju († 2009), Mihi Muleju († 2012), Rudiju Burjaku († 2017), Janku Mihevu († 2019), […]
-
Mladinska komisija PZS: sedem desetletij vzgoje, odgovornosti in planinske prihodnosti
Tomaž Banovec: »Mladi imajo vedno prav. Če ne danes, pa čez leta, ko nas ne bo več.« Ko danes govorimo o (planinski) mladini, si pod tem pojmom običajno predstavljamo srednješolce, študente in mlade odrasle. Ob ustanovitvi Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije leta 1956 pa je bil pogled na mladino precej drugačen. Takrat so med »mlade« […]
-
Cordillera Blanca, končno spet enkrat
V dveh tednih sta Aleš Rotar in Peter … opravila vzpone na Urus Este (5530 m), Ishinco (5530 m), Vallunaraju (5680 m) in Ichik Ulto, medtem ko sta zaradi objektivnih nevarnosti opustila prvotno načrtovani vzpon na Tocllaraju (6034 m). Skupno sta tako uspešno izvedla štiri vzpone na pettisočake v osrednjem delu perujske Cordillere Blance. View […]
-
Pod krinko obnove okolja in razvoja kmetijstva
V evropskih razpravah pogosto poslušamo, da je stara celina zgled urejenega prostora, visoke okoljske zavesti in trajnostnega razvoja. Hkrati pa je prav Evropa tudi prostor, kjer je prvobitne narave ostalo vse manj. Večina pokrajine je bila v stoletjih preoblikovana, regulirana, pogozdena in izsekana, pozidana ali infrastrukturno preurejena. Ostanki bolj ohranjenega sveta so razdrobljeni na posamezne […]
-
Na 5050 metrih raziskujejo, kako se človek danes prilagaja višini
Od 19. septembra do 13. oktobra 2026 je v mednarodnem laboratoriju-opazovalnici Piramida Ardito Desio pod Everestom potekala znanstvena odprava Pyramid 26 – Exploration and Physiology: Multisystem and Multiorgan Responses to Hypoxia in Human Adaptation of Different Geo-Origin. Projekt združuje raziskovalce, zdravnike, tehnike in študente številnih italijanskih ter mednarodnih ustanov, koordinira pa ga Univerza Gabriele d’Annunzio […]
-
Reinhold Messner: »Nisem legenda, le povsem običajen star človek«
Eden najbolj izpostavljenih alpinistov vseh časov, Reinhold Messner, je v pogovoru za podcast Hotel Matze presenetljivo odkrito spregovoril o staranju, telesnem pešanju in bližini smrti. Pri 82 letih ne želi vzdrževati podobe nepremagljive himalajske legende, temveč opozarja, da je tudi sam podvržen istim omejitvam kot vsi drugi ljudje. »Nisem legenda. Sem povsem običajen star človek,« […]
-
Gore in Messner na razpotju: od »turisti domov« k upravljanju obiskov
Mestna središča so več ali manj zaprta za promet, planinsko okolje pa se brezkompromisno uničuje za potrebe masovnega turizma? Letošnje poletje brez padavinskih obdobij je v številnih delih Alp ponovno pokazalo, kako krhek je danes odnos med gorami in množičnim turizmom. Dolomiti, nekoč simbol oddaljenega gorskega sveta, so se ponekod spremenili v prizorišča kolon avtomobilov, […]
-
Po Pomi, Leitner? Kaninskim smučarskim zablodam na rob novega finančnega brez(d)na
Ko je leta 1974 ob odprtju kaninskega smučarskega centra France Avčin (1910-1984) v Planinskem vestniku opisoval pionirsko pot od prvih smučarskih raziskovanj do postavitve žičnic, je med vrsticami pustil tudi opozorilo, ki se danes bere skoraj preroško. Po eni strani je občudoval francosko znanje in izkušnje, po drugi pa poudarjal, da je bil Kanin (turistično) […]
-
Kakšen je zdrav plezalni izziv za otroke in kdo naj o tem odloča?
Socialna služba žimari po El Capitanu – Je boljše, da so otroci zaviti v vato ali pa da so izpostavljeni določenemu tveganju že od malega? – Pa lahko imamo še en referendum Ko je sedemletni Joey Evermore maja letos »preplezal« steno in dosegel vrh znamenitega El Capitana, so mnogi videli navdihujočo zgodbo o vztrajnosti, družinski […]
-
Reševanje in posredovanje brez izstavljenega računa, odgovornost brez posledic? Spet enkrat o »bloudkih«*
Kanadski primer z Edge Peaka v Britanski Kolumbiji bi lahko odpisali kot še eno zgodbo o slabo pripravljeni navezi. Toda v resnici odpira precej širše vprašanje: kaj se zgodi, ko je gorsko reševanje dostopno, učinkovito in brezplačno, sistem pa hkrati nima skoraj nobenih mehanizmov, ki bi ljudi spodbujali k prevzemanju osebne odgovornosti? Septembra sta se […]
-
Alpinistične novice 42/2026
Žabe v loncu Pred kratkim je Marko Prezelj (naslovna fotografija) zapisal, da je na enem od predavanj glasno predaval o razvoju svoje alpinistične poti ter o vplivu medijev in novih tehnologij na naše razmišljanje. Med drugim je dejal, da smo pri odnosu do tehnologije podobni žabam v loncu, ki se segreva počasi, tako da spremembe […]
-
Nuntiumas 42/26
Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, … V NeDelu je Gregi Kališniku Andrej Štremfelj zaupal: Ni še prišel čas, da bi se poslovil, moja pot je drugačna. V Triglavski Severni steni je za las ušel smrti, a prvi Slovenec, ki je stopil na Everest, se z močno voljo in pozitivnimi mislimi vrača na ožarjena pota. […]
-
Zadnji veliki visoki karakorumski problem ali ogledalo sodobnega himala(j)izma? Film »The Last First: Winter K2« odpira stare rane
Ko je 16. januarja 2021 skupina desetih nepalskih plezalcev kot prva pozimi v zgodovini stopila na zimski vrh K2 (8.611 m), se je zdelo, da je padel še zadnji veliki visokogorski alpinistični mejnik. Toda zgodovina si tega dne ne bo zapomnila le po uspehu. Nekaj tednov pozneje so na gori izginili pakistanski velikan Muhammad Ali […]
-
Klavdij Mlekuž:
Prvenstveni vzponi v Julijskih Alpah, velike stene Dolomitov in Zahodnih Alp, Mojstranške veverice, Anapurna 1969 in gorsko reševanje. Zgodovina slovenskega alpinizma – Peter Mikša: V novi epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma smo se pogovarjali s Klavdijem Mlekužem, enim najvidnejših slovenskih alpinistov šestdesetih let in ustanovnim članom legendarnih Mojstranških veveric.Njegova pot v gore se je začela […]
-
Bepi Murtas o prvem solo prostem vzponu po Cozzolinovi zajedi | Mangart v srcu
Nekatere alpinistične zgodbe ostanejo zapisane v vodničkih, druge pa živijo predvsem v spominih ljudi. Med slednje sodi tudi zgodba Giuseppeja Bepija Murtasa, alpinista, ki je s prvo prosto solo ponovitvijo Diedra Cozzolino na Malem Mangartu Koritniškem ustvaril enega najzanimivejših, a dolgo časa manj znanih poglavij zgodovine Julijskih Alp. Novi videoportret, ki ga je pripravil Cîl […]
-
Ob velikih alpinističnih projektih
Luka Lindič (Arc’teryx, LOWA, C.A.M.P. 1889 – OUTDOOR, PZS, LYOFOOD, Samaya, Totem MT, one4all.si), ki ureja misli po odpravi na K7, kjer je s soplezalci poskušal splezati novo smer v vzhodni steni, a jih je gora s svojimi razmerami zavrnila, je (še enkrat) v nekaj stavkih zelo lepo opisal nekaj, kar se v alpinizmu pogosto […]
-
Nahrbtniki od Porente do Peterce in izdelave po meri
Med najbolj prepoznavnimi kosi alpinistične opreme niso le cepini, vrvi in klini, temveč tudi nahrbtniki. Prav nahrbtnik je tisti kos opreme, ki ga alpinist nosi na vsakem pristopu, (skoraj na vsakem) vzponu in sestopu, zato ni presenetljivo, da so se številni plezalci skozi desetletja lotevali tudi njegovega izboljševanja. Slovenski alpinizem ima na tem področju zanimivo […]
-
Po normalni smeri na Veliko Cino
Valipp from the Alps: Große Zinne Normalweg | Via Normale Cima Grande | Three Peaks with Mountain guide Velika Cina (Cima Grande, Große Zinne, 2999 m) je najbolj prepoznaven vrh Dolomitov in ena največjih ikon evropskega alpinizma. Po njeni normalni smeri so 21. avgusta 1869 prvi stopili na vrh Paul Grohmann ter vodnika Franz Innerkofler […]
-
Miha Pavšek:
Triglavski ledenik, spomini v ledu in gore prihodnosti Planinska zveza Slovenije – Miha Habjan: Miha Pavšek je geograf in etnolog, že več kot tri desetletja raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Ukvarja se z naravnimi nesrečami, klimatologijo, snežnimi plazovi, naravno dediščino in podnebnimi spremembami, že desetletja pa spremlja tudi umikanje Triglavskega ledenika in […]
