
Balkan, navdihi in ljudje gora
Novembrska številka Planinskega vestnika bralce v osrednji temi popelje na Balkan. Med reportažami in potopisi najdemo Tulove grede v Velebitu, zahtevno ferato Čikola, Zelengoro, Albanske Prokletije ter gorovja Bolgarije z Musalo (2925 m), najvišjim vrhom Balkanskega polotoka. Prispevki razkrivajo manj znane kotičke jugovzhodne Evrope in vabijo k odkrivanju gora, ki ostajajo nekoliko v senci Alp.
Posebno vrednost številki dajeta obsežna intervjuja. Prvi predstavlja Iztoka Tomazina, zdravnika, gorskega reševalca, alpinista, turnega smučarja, jadralnega letalca in pisatelja, ki skozi bogato življenjsko pot odpira številne poglede na gore in človeka. Drugi pogovor je namenjen Fanny Schmutz, francoski alpinistki in gorski vodnici iz Chamonixa, ki deluje v znameniti družbi gorskih vodnikov Compagnie des Guides de Chamonix.
Med zgodovinskimi in jubilejnimi temami izstopata zapis o Janezu Vidmarju, fotografu ilegalnega Planinskega kluba Krpelj, ter prispevek o 70-letnici Mladinske komisije PZS. Revija se spominja tudi 150 let Frischaufovega doma na Okrešlju, ki po požaru leta 2019 še vedno čaka na dokončanje nove planinske postojanke.
V rubriki Z nami na pot je predstavljen Krim, priljubljen razglednik nad Ljubljanskim barjem. Bralci bodo našli opise več pristopov in številne zanimivosti o gori, ki ji pogosto pravijo kar južni stražar Ljubljane.
Svoje mesto imajo tudi alpinizem, inkluzijsko planinstvo, literatura, planinska organizacija, novice in spominski zapisi. Posebno pozornost pritegneta še kolumna o Gorski reševalni službi ter reportaža s festivala alpinizma pod Osapsko steno.
Novembrski Planinski vestnik tako združuje potovanja, zgodovino, planinsko vzgojo, alpinizem in osebne zgodbe ljudi, ki jih povezujejo gore. Je številka, v kateri se balkanske poti srečajo z bogato dediščino slovenskega planinstva ter z vprašanjem, kako ohraniti gorniško tradicijo tudi za prihodnje rodove.
KAZALO
UVODNIK
1 Praznik Triglava – Dušan Škodič
PO BALKANU
4 Kamnita krona Črne kraljice – Damir Šantek
PO BALKANU
8 Pripeka – Damir Šantek
PO BALKANU
10 Doživetje na poti z morja – Sandra Drmić
PO BALKANU
12 Kraljica gora – Damir Šantek
PO BALKANU
14 Skrito gorovje – Janez Mihovec
PO BALKANU
18 Kdo pri zdravi pameti bi izbral Musalo? – Damir Šantek
MLADI
22 Sedemdeset let poti, ki jo riše mladost – Emil Pevec
INTERVJU
26 Pogovor z Iztokom Tomazinom – Helena Škrl
Z NAMI NA POT
32 Najlepši razgled na Ljubljansko barje – Andreja Erdlen
PLANINČKOV KOTIČEK
41 Pika in skrivnost Kanjavske pikapolonice – Kristina Menih
INTERVJU
44 Pogovor s Fanny Schmutz – Martina Čufar Potard
ZGODOVINA
50 Dvorni fotograf ilegalnega PK Krpelj – Edo Kozorog
JUBILEJ
54 40 let gorništva na OŠ Sostro – Andreja Tomšič Drab
OBLETNICA
58 Sodobna koča še vedno v gradnji – Franci Horvat
KOLUMNA
60 Vse, kar ste želeli vedeti o GRS – Klemen Belhar
ALPINIZEM
63 Pod osapskimi stenami spet živahno – Simona Nahtigal
GLOSA
65 Preveč alpinizma – Dušan Škodič
IZVIRNA ZGODBA
66 Korak predaleč – Dušan Škodič
INPLANINCI
68 Leto inkluzijskih korakov – Mateja Praprotnik Juvančič
70 LITERATURA
72 PLANINSKA ORGANIZACIJA
74 NOVICE
76 V SPOMIN
Praznik Triglava
Slovenija je dobila nov državni praznik, dan Triglava. Praznovali ga bomo 7. avgusta, na obletnico postavitve Aljaževega stolpa leta 1895. Nič ni narobe s tem. Triglav je nedvomno eden najmočnejših simbolov slovenstva, Aljažev stolp pa spomenik narodnega prebujenja in odločnosti naših prednikov. Toda ob sprejetju novega praznika se vendarle postavlja vprašanje, koliko smo ga res potrebovali in predvsem, kaj bomo od tega imeli.
Zgodba Jakoba Aljaža, ki je kupil vrh Triglava in nanj postavil stolp, je dovolj velika, da je preživela 130 let tudi brez dodatnega državnega priznanja. Živi v našem zgodovinskem spominu, planinski literaturi in zavesti generacij Slovenk in Slovencev, ki so hodile v gore. Ali se bomo zaradi novega praznika tega kaj bolj zavedali? Najbrž ne. Zgodovinskega spomina pač ne ustvarjamo z zakoni, ampak z znanjem, vzgojo in pravim odnosom do lastne preteklosti.
Podobno je s tistim namišljenim prepričanjem, da mora vsak pravi Slovenec vsaj enkrat v življenju stati na vrhu Triglava. Lepo je priti tja gor, pogledati na vse strani in začutiti nekaj ponosa. Toda zaradi tega seveda nismo nič bolj Slovenci od tistih, ki se na Triglav niso nikoli povzpeli. Slovenstva ne merimo z nadmorsko višino in tudi človek, ki nikoli ni stal ob Aljaževem stolpu, lahko za slovenski jezik, kulturo in skupnost naredi neprimerno več od nekoga, ki se nekajkrat vsako leto fotografira na vrhu.
Ob tem se je težko izogniti še enemu vprašanju. Ali v času, ko se srečujemo s stanovanjskimi stiskami, negotovostjo mladih, staranjem prebivalstva, težavami v zdravstvu, vojnami in vse bolj očitnimi posledicami podnebnih sprememb, potrebujemo predvsem nove praznike? Državni praznik ne bo rešil nobenega od teh problemov, prav tako pa jih sam po sebi tudi ne bo poglobil. Toda takšne simbolne poteze so za politiko razmeroma preproste in poceni. Veliko lažje je razglasiti dan Triglava kot poskrbeti, da bodo imele prihodnje generacije razlog za življenje in ustvarjanje v Sloveniji. Mačehovsko je tudi to, da s praznikom pozornost namenjamo sami gori, medtem ko se planinstvo spoprijema z bolj otipljivimi vprašanji: vzdrževanjem planinskih poti, prihodnostjo naših planinskih koč, varovanjem gorskega okolja in vse večjim obiskom turistov, ki ga naše gore ponekod že težko prenašajo.
Triglav je bil simbol slovenstva že dolgo pred tem, ko smo dobili svojo državo, in Aljaževo dejanje zaradi odebeljenega datuma na koledarju ne bo nič pomembnejše. Navsezadnje je v njegovem dejanju tudi nauk, ki ga danes radi spregledamo. Aljaž ni nikogar čakal ali spraševal, ampak je preprosto naredil nekaj, kar je bilo v tistem času dobro za vse nas Slovence. Zato tudi danes veliko bolj kot simbolne poteze potrebujemo ljudi, ki bodo znali narediti nekaj, po čemer se jih bodo spominjali še čez več kot sto let.
Dušan Škodič








