Fabio Palma: Janja Garnbret ni le najuspešnejša tekmovalka, temveč pojav svoje generacije

Ko o Janji Garnbret govori Fabio Palma (oba sta tesno povezana z italijanskim proizvajalcem plezalne opreme C.A.M.P., ki ima sedež v okolici Lecca in je dolgoletni sponzor Janje Garnbret), njegove besede niso le navdušenje še enega ljubitelja plezanja. Palma velja za enega najboljših poznavalcev tekmovalnega plezanja v Evropi. Italijanski alpinist, pisatelj in nekdanji predsednik znamenite plezalne skupine Pajkov iz Lecca je v zadnjih letih postal znan predvsem kot ustanovitelj statistične platforme Sport Climbing Stats, kjer sistematično analizira rezultate svetovnega pokala in primerja dosežke najboljših plezalcev in plezalk vseh obdobij.

Prav zato je zanimiv njegov nedavni zapis, v katerem je poskušal pojasniti, zakaj Janjo vidi kot nekaj več kot zgolj najuspešnejšo tekmovalko sodobnega plezanja.

Po njegovem mnenju je imelo športno plezanje v preteklosti že več dominantnih plezalk, vendar nobena ni v enaki meri obvladovala tako balvanov kot težavnostnega plezanja. Še pomembnejše pa se mu zdijo njeni uspehi na olimpijskih igrah. Dve zlati olimpijski medalji, osvojeni na prvih dveh olimpijskih nastopih športnega plezanja, ocenjuje kot dosežek, ki presega običajne športne statistike in ga postavlja v posebno zgodovinsko kategorijo.
Palma se v zapisu dotakne tudi vprašanja razlik med moškimi in ženskami v plezanju. Zapiše, da ga že dolgo zanima, zakaj so v plezanju razlike med spoloma manj izrazite kot v večini drugih športov, kjer odločata moč in eksplozivnost. Pri tem poudari, da po njegovem mnenju na določenih tipih smeri in balvanov obstaja le ena tekmovalka, ki bi se lahko zares primerjala z najboljšimi moškimi tekmovalci. To je Janja Garnbret.

Gre za zanimivo oceno človeka, ki se že leta ukvarja prav s primerjalno analizo vrhunskih dosežkov. Palma sicer ne trdi, da so moški in ženske v športnem plezanju povsem izenačeni, vendar meni, da je razlika med spoloma v plezanju manjša kot v številnih drugih športih. Janja pa po njegovem predstavlja tako izjemen primer, da presega tudi običajne okvirje ženskega tekmovalnega plezanja.
Še bolj kot športnica ga je navdušila kot osebnost. Po ogledu filma o njenem življenju in pogovoru z njo je izpostavil njeno karizmo, sposobnost javnega nastopanja in predvsem stališča glede motenj hranjenja v plezanju. Njena pripravljenost, da o problemu odkrito govori, po njegovem kaže na redko kombinacijo samozavesti, etičnosti in osebne integritete.
Zato Janjo uvršča med redke posameznike, ki niso zaznamovali le rezultatov, ampak celoten šport. Med moškimi v to skupino postavlja Alexa Honnolda, med ženskami pa Janjo Garnbret. Pred njima omenja le peščico imen, kot so Patrick Edlinger, Lynn Hill in Dan Osman oziroma generacijo plezalcev, ki so s svojim značajem in načinom razmišljanja vplivali na razvoj plezalne kulture.

Palma tako ni navdušen zgolj nad Janjinimi zmagami, temveč predvsem nad njenim širšim vplivom. Po njegovem mnenju Janja Garnbret ni le najuspešnejša tekmovalka svoje generacije, ampak ena redkih osebnosti, ki spreminja pogled na to, kaj vse je v plezanju mogoče doseči. Prav zato njeno vlogo vidi precej širše od zgolj zbiranja medalj in zmag. Gre za športnico, ki je postala simbol celotne dobe športnega plezanja.
V svetu plezanja imamo (torej) kraljico, ki ji kot sopotnika kralja Fabio postavlja Honnolda. Žal pa temu ne sledi alpinizem. Brez nosilcev pač ni napredka. Morda (prav) v tem tiči zanka nesmisla podeljevanja več (enakovrednih) medalj (v tem primeru zlatih cepinov). Na tekmovanjih je vedno nekdo prvi, razen v redkih primerih, ko si rezultat zmagovalca pač delita …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja