
Andrzej Bargiel se po zgodovinskem spustu z Mount Everesta z ekipo vrača v Himalajo. Od njegovih zavojev z najvišje točke planeta – prvega v zgodovini brez dodatnega kisika – ni minilo preveč časa in že je na poti proti novemu cilju. Tokrat ga vleče na Nanga Parbat, 8126 metrov visoko goro, ki je v zgodovini himalajskega smučanja pustila globoke sledi. Če mu uspe, bo postal prvi Poljak in šele tretji človek na svetu, ki bi z »Ubijalske gore« odsmučal.
Bargiel je v pogovorih pred odpravo povedal, da bo deloval na Diamirski strani, kjer so zgodovinsko potekali vsi dosedanji poskusi smučanja. »Imam nekaj variant, ki jih želimo preveriti. Vse bo odvisno od snežnih razmer,« je dejal. Njegov cilj je jasen: zvezna, neprekinjena smučarska linija, brez dolgih odsekov pešačenja ali kakšnih spustov po vrvi – nekaj, kar je na Nanga Parbatu zaradi skalnih pasov in izpostavljenih odsekov izjemno težko.
Nanga Parbat je v zadnjih dveh letih postal prizorišče novega poglavja v ekstremnem smučanju. Leta 2025 sta Francoza Tiphaine du Perier in Boris Langenstein kot prva v zgodovini opravila popoln smučarski spust z vrha po Rupalski strani. Leto prej je poskusila tudi Poljakinja Anna Tybor, a jo je vreme prisililo v umik.
Zdaj se na goro vrača Bargiel – z izkušnjami, ki jih ima le peščica ljudi na svetu. Njegov življenjepis je že zdaj skoraj neverjeten: Broad Peak leta 2015, K2 leta 2018, Everest leta 2025 – vse to brez dodatnega kisika, brez podpore Šerp, v slogu, ki ga v Himalaji danes zmorejo le redki. Če mu uspe še Nanga Parbat, bo imel na smučeh že osem osemtisočakov, s čimer bi postal eden najuspešnejših smučarskih alpinistov vseh časov.
Toda Bargiel ni edini Poljak, ki v zadnjih letih postavlja nove standarde. Pravzaprav lahko rečemo, da Poljaki trenutno kraljujejo v tem nišnem, a izjemno zahtevnem segmentu alpinizma. Letos – le teden dni po zgodovinskem spustu z Lhotseja, je Bartek Ziemski (morda medijsko manj izpostavljen) odsmučal še z Everesta – prav tako brez dodatnega kisika, brez podpore, sam. V enem samem vremenskem oknu je opravil dva osemtisočaka in z obeh odsmučal v najčistejši možni izvedbi. Takšnega dosežka v Himalaji še ni bilo.
Ko danes gledamo proti Nanga Parbatu, se zdi, da se poljska šola ekstremnega smučanja vzpenja v obdobje, kakršnega še nismo videli. Bargiel in Ziemski, tekmeca sta v nekaj letih spremenila predstavo o tem, kaj je na osemtisočakih sploh mogoče. Ne le zaradi tehnike, temveč zaradi načina: brez dodatnega kisika, brez pomoči, brez kompromisov.
Nanga Parbat je gora, ki ne odpušča. A če je kdo, ki razume, kako povezati hitrost, smučanje in višino v eno samo linijo, je to Andrzej Bargiel. Njegov poskus bo eden najzanimivejših projektov letošnje himalajske sezone – in morda naslednji mejnik v zgodbi, ki jo v zadnjih letih pišejo prav Poljaki.








