Legendarni Cervino oziroma Matterhorn je bil desetletja sinonim za velike alpinistične zgodbe, drzne prvenstvene smeri in vodniško tradicijo. V zadnjih letih pa se v medijih vse pogosteje pojavlja iz drugih razlogov. Ne zaradi novih vzponov, temveč zaradi podorov, nenavadnih vodnih tokov visoko pod vrhom, pomanjkanja snega in vse bolj nestabilnih razmer, ki spremljajo segrevanje visokogorja.
O tem je za portal L’AltraMontagna spregovoril eden najvidnejših italijanskih alpinistov Hervé Barmasse, ki prihaja iz Valtournencha pod južno steno Cervina. Njegova družina je z goro povezana že več kot stoletje. Praded Michel Barmasse je bil vodnik na Cervinu že leta 1908, pozneje sta njegovo delo nadaljevala ded Gino in oče Marco, avtor znamenite Direttissime iz leta 1983. Hervé predstavlja četrto generacijo vodnikov, ki živijo v senci te znamenite gore.
Gora brez snega kot opozorilo
Fotografije skoraj povsem kopnega Cervina so letos ponovno obšle svetovne medije. Vrh na višini 4478 metrov je bil ob koncu poletja skoraj brez snežne odeje, kar se je še pred nekaj desetletji zdelo nepredstavljivo.
Barmasse priznava, da tako golega Cervina še ni videl.
Pravi, da gora zaradi tega ni nič manj veličastna, vendar takšna podoba razkriva nekaj veliko pomembnejšega od samega videza. Po njegovem mnenju ne gre več zgolj za vprašanje alpinizma ali pokrajine, ampak za ogledalo sprememb, ki vplivajo na celotno družbo.
Po njegovih besedah je Cervino brez snega simbol hitrih sprememb v naravi in hkrati opozorilo na človekovo ranljivost pred vse pogostejšimi ekstremnimi pojavi. Pri tem spominja na tragedije v Himalaji, na Marmoladi in drugod po svetu, kjer so spremenjene razmere že zahtevale smrtne žrtve.
Presenečenje in resignacija
V družini Barmasse o teh spremembah pogosto govorijo. Tako Hervé kot njegov oče Marco opažata, da so razmere bistveno drugačne kot v preteklosti. Ob tem ju spremljata začudenje in tudi določena resignacija.
Posebej ju skrbi prihodnost mlajših generacij. Barmasse se sprašuje, zakaj gorske skupnosti, ki spremembe opazujejo iz dneva v dan, ne zahtevajo glasnejšega in odločnejšega odziva politike na podnebno krizo.
Po njegovem mnenju rešitve obstajajo, vendar bodo resni ukrepi verjetno prišli šele takrat, ko bodo posledice sprememb postale tudi gospodarsko nevzdržne.
V majici in kratkih hlačah?
Posebno pozornost so letos vzbudile fotografije turistov in gornikov, ki so se na Cervino podali skoraj brez klasične led(e)niške opreme.
Barmasse poudarja, da plezanje brez derez ni novost. Tudi v preteklosti so obstajala obdobja, ko je bil normalni pristop kopen. Tisto, kar ga danes preseneča, niso posamezni dnevi brez snega, temveč dolgotrajnost takšnih razmer in vztrajno visoke temperature.
Ob tem izreče misel, ki je v alpinističnih krogih odmevala morda bolj kot katera koli fotografija: vzpon na Cervino v majici, kratkih hlačah in tekaških copatih bi lahko v prihodnjih letih postal nekaj povsem običajnega. »Upam, da se motim,« dodaja.
Alpinizem se seli v druga letna obdobja
Barmasse pričakuje, da bo prihodnost alpinizma na Cervinu vse bolj povezana s prehodnimi letnimi časi in deloma z zimo. Paradoksalno je, da so ponekod prav zimski meseci zaradi pomanjkanja snega in višjih temperatur postali ugodnejši za določene vzpone, kot so bili nekoč.
To ne pomeni, da bodo obilne snežne zime in obdobja hudega mraza izginila. Vendar meni, da postajajo redkejša in manj predvidljiva. Prav izginjanje stabilnega mraza, ki je nekdaj določal ritem gora in letnih časov, vidi kot enega najjasnejših znakov sprememb.
Od alpinistične legende do podnebnega simbola
Cervino ostaja ena najbolj prepoznavnih gora na svetu. Toda če je v preteklosti polnil naslovnice zaradi podvigov Whymperja, Carrela, Schmidtov, Bonattija ali Barmassejev, danes vse pogosteje opozarja sam nase.
Ne zaradi novih smeri, temveč zaradi razgaljenih sten, taljenja permafrosta, podorov in spreminjajočih se razmer, ki vplivajo tako na varnost vodnikov kot na prihodnost alpinizma. Gora tako postaja nekakšen naravni barometer podnebnih sprememb v Alpah.
In prav to je morda osrednje sporočilo Hervéja Barmasseja: fotografija Cervina brez snega ni le podoba ene gore, temveč podoba sveta, ki se spreminja hitreje, kot smo si pripravljeni priznati.
