Vprašanje pod steno
Po koncu predavanja je nastala tišina. Ne tista dobra, zbrana tišina, ko poslušalci še premlevajo slišano, ampak tista druga, bolj domača. Tišina, v kateri ima marsikdo vprašanje, pa ga ne izreče. Misel se rodi, dvigne do ustnic in tam obstane. Kaj pa, če je neumna? Kaj pa, če vsi pogledajo proti meni? Kaj pa, če se osmešim?
Ivo Boscarol je v eni od svojih refleksij to prepoznal kot eno od težav slovenskega okolja. Ne pomanjkanje znanja, ne pomanjkanje talenta, ampak pomanjkanje poguma za vprašanje. Poguma, da stopiš iz vrste, dvigneš roko in pokažeš, da te nekaj zanima.
Zanimivo je, da je alpinizem skoraj nasprotje tega vzorca. Vsak alpinist se je moral nekoč izpostaviti. Nekdo je prvič vprašal starejšega kolega, ali ga vzame v hribe. Nekdo je prvič priznal, da ne zna narediti sidrišča. Nekdo je pod steno rekel, da ga je strah. Nekdo drug je predlagal novo smer, čeprav ni vedel, ali jo bo zmogel. Napredek v gorah se skoraj vedno začne z vprašanjem in ne z odgovorom.
Če pogledamo vzpone, objavljene v Alpinističnih novicah, v njih redko najdemo zgodbe o ljudeh, ki bi sledili utečenim potem brez dvomov in brez radovednosti. Najdemo mentorstva, iskanje novih ciljev, plezanje v neznanem svetu, raziskovanje manj obiskanih sten in predvsem pripravljenost, da stopimo korak dlje od območja udobja. Vsak vzpon je na neki način vprašanje: ali gre? Kaj je za tem razom? Kako dobra je ta skala? Kam vodi ta linija?
Morda prav zato za nas alpinizem ostaja prostor svobodne misli. Stena ne nagrajuje pridnosti, ampak pobudo. Ne zanima je, kaj si drugi mislijo o tebi. Niti malo ji ni mar, ali si postavil vprašanje, ki se je komu zdelo neumno. Pomembno je le, ali si bil pripravljen pogledati čez rob znanega.
Kajti človek, ki si upa vprašati pod steno, si bo nekoč upal tudi splezati kaj novega. In pogosto je prav to prvi korak na poti do obzorij, ki jih drugače nikoli ne bi videli.
Srečanje veteranov alpinistov 2026
Slava Suhač: »Ko je leto okoli, se zberemo sive glave z mladimi srci; ko je spomin na naše alpinistične dni, ki so minuli ali pa tudi (še) ne. In je veselo, luštno, zabavno, glasno… Še pridemo naslednje leto… smo si rekli.« …
Zbor načelnic in načelnikov alpinističnih odsekov v Ospu in festival
Na sporedu so bile različne vsebine in predavanja: aktualno na KA, predstavitev dela skupine za psihološko podporo, predstavitev rezultatov raziskave o uživanju alkohola znotraj alpinističnih odsekov, predstavitev nadgradnje alpinističnega etičnega kodeksa, predavanja kanadskega strokovnjaka s področja upravljanja tveganj (Jon Heska). Po zboru je sledilo večerno druženje, …
NOVOSTI OD TAM
Nova smer na Capucin du Requin: L’Écho des cristalliers
Pablo Etienne in Sophie Jacob sta v steni Capucin du Requin nad Mer de Glace splezala novo smer L’Écho des cristalliers (Odmev iskalcev kristalov), ki ponuja 500-metrsko avanturistično plezanje v izvrstnem chamoniškem granitu.
Ideja se je porodila med opazovanjem skoraj nedotaknjene stene iz doline. Med številnimi možnimi prehodi je pozornost vztrajno privlačila osrednja linija, ki se je izkazala za najbolj logično izbiro. Plezalca sta se podala v steno z željo po pristni pustolovščini, pripravljena sprejeti negotovost in presenečenja, ki jih ponuja teren.
Že na prvem stojišču so ju pričakali trije stari klini, kasneje pa sta med raztežaji odkrivala še ostanke vrvnih zank. Po vrnitvi v dolino sta ugotovila, da gre za nekdanja spustna sidrišča iskalcev kristalov, ki so zgornji del stene raziskovali že leta 1981.
Noč sta preživela v znameniti »Alibabini votlini«, obdana s kristali, ki so jih za seboj pustili predhodniki. Naslednji dan so ju zadnji raztežaji pripeljali na vršno ramo.
Prvoplezalca sta želela ustvariti smer, ki bo ostala dostopna ponavljavcem, hkrati pa ohranila značaj avanturističnega alpinizma. Vsa stojišča so opremljena s svedrovci, najbolj izpostavljeni odseki so zaščiteni, sestop pa poteka po vrvnih spustih v sami smeri, kar omogoča razmeroma enostaven umik. Dostop ostaja izvedljiv tudi pozno v sezoni, saj je ob suhem ledeniku izhodišče oddaljeno približno 40 minut od koče.
L’Écho des cristalliers500 m
ED-
P2+
17 raztežajev
14 spustov po vrvi
31 svedrovcev na stojiščih
8 svedrovcev v raztežajih
6 klinov
Smer uporablja sodoben pristop k ocenjevanju težavnosti. Večina plezanja poteka v območju 6a do 6b, najtežji odseki pa dosežejo 6c.
Prvoplezalca še poudarjata, da je ocenjevanje novih smeri vedno nekoliko negotovo, zato bosta vesela povratnih informacij prihodnjih ponavljavcev. V kristalni votlini naj bi še vedno ostalo nekaj mineralnih zakladov; obiskovalce vabita, naj si po želji vzamejo manjši spominek, vendar naj nekaj kristalov pustijo tudi za naslednje naveze in za ohranitev posebnega vzdušja tega bivaka.
Nove športne smeri v soteski Cheile Olănești
Mednarodna ekipa opremljevalcev športnoplezalnih smeri je konec septembra zaključila večdnevni projekt opremljanja sten v romunski soteski Cheile Olănești. V projektu so sodelovali med drugim priznani španski plezalec Dani Andrada, Jonatan Flor, Kostas Grafanakis, Cristian Stamate in Mina Markovič.
Slovenska plezalka Mina Markovič je sodelovanje označila za izjemno izkušnjo, polno ustvarjalnosti, učenja in skupinskega dela. V osmih dneh dela v stenah je prispevala deset novih smeri, med njimi dve daljši večraztežajni liniji dolžine več kot 85 metrov. Ocenjuje, da ena dosega približno težavnost 7b, druga pa okoli 8a. Obe odlikuje neprekinjeno tehnično plezanje po ploščah.
Markovičeva je tudi priznala, da je doslej predvsem spoštovala ljudi, ki odkrivajo nove stene in opremljajo smeri, sama pa za to delo ni imela posebnega zanimanja. Tokrat jo je proces iskanja linij, nameščanja svedrovcev in oblikovanja smeri navdušil do te mere, da se namerava v Romunijo še vrniti.
Projekt je bil tudi fizično zahteven. Dolgi dnevi v visečem položaju in delo na steni so pustili posledice v obliki utrujenosti in bolečin, ob tem pa je Markovičeva v šaljivem tonu pripomnila, da je pri opremljanju smeri skoraj nujna uporaba sedeža, če želi človek ohraniti boke v dobrem stanju.
Kot je poudaril eden od sodelujočih opremljevalcev, namen nameščanja svedrovcev ni le ustvarjanje novih smeri, temveč predvsem oživljanje plezališč in omogočanje varnega plezanja širši skupnosti. Prav ta misel je po besedah Mine Markovič najbolje povzela pomen projekta v soteski Cheile Olănești, ki je v teh dneh bogatejša za vrsto novih športnoplezalnih izzivov.
NOVOSTI OD TOD
Volk in Raduha = Peklenska podoknica (100 m 6b A0) …
VZPONI OD TOD
V smeri Cinca Marinca (južna stena Planjave) se je odkrušil ključni oprimek
Luka Stražar je ob ponovitvi večraztežajne smeri Cinca Marinca opozoril na pomembno spremembo v smeri. V enem izmed zgornjih ključnih raztežajev, ocenjenem s težavnostjo 7b+/7c (300 m), se je odkrušil nosilni oprimek, ki je predstavljal osrednji del zahtevnega gibalnega zaporedja.
Po Stražarjevih besedah s soplezalcem nista našla pre(d)hodne rešitve, zato meni, da je balvanski problem v ključnem delu smeri zdaj občutno težji od prvotne ocene 7b+/7c. Morebitnim ponavljalcem zato priporoča, naj pri načrtovanju vzpona upoštevajo spremenjene razmere.
Kljub neugodnemu presenečenju in pozabljeni vreči za magnezij je Stražar posebej pohvalil značilno tehnično plezanje po ploščah, po katerem je smer Cinca Marinca že znana.
Skalaška z Ladjo
Uroš Grilj …
Humar- Škarja v JV steni Planjave
Marija Štremfelj in …
ČAO v stenah od Triglava do Visoke police
Alpinisti Črnuškega alpinističnega odseka so v zadnjem septembrskem tednu opravili vrsto vzponov v Grintovcih, Julijcih in Zahodnih Julijcih. Posebej izstopa vzpon Sebastjana Čuferja in Tilna Kodeleta v severni steni Triglava, kjer sta 30. septembra preplezala znamenito Bavarsko smer in nadaljevala po izstopni varianti Zimmer-Jahn (IV+, 800 m). Vzpon je bil za Čuferja tudi mentorska tura v okviru usposabljanja za športnega plezalca ter prvo plezanje v mogočni Triglavski severni steni.
Med Grintovci sta Gašper Ravnjak in Gašper Korošec po koncu službenega dne opravila vzpon po Grintovčevem stebru (V/IV, 250 m) v Grintovcu. Turo sta posvetila spominu na Majo, obisk pa zaključila še pri obeležju. V Brani sta Jakob Kovač in Matija Klanjšek preplezala smer Skrito veselje (V/III-IV, 190 m), kjer je Kovač v zgornjem delu zašel v svojo različico smeri.
V Koglu sta bila zabeležena dva vzpona. Matej Prijatelj in Hana Zelič sta preplezala zahtevno Zupanovo smer (VI, A0, 200 m), za katero je značilno neprekinjeno plezanje od začetka do konca. Andreja Mulec Bohinc in Janez Vrankar pa sta opravila vzpon po smeri Šmid-Virens (IV+/III, 150 m), kjer je bil po besedah plezalke najbolj zahteven detajl v kaminu.
V Zahodnih Julijcih sta Sebastian Čufer in Maja M. preplezala Direktissimo (V-/IV, 200 m) v Visoki polici. Kljub dolgemu dostopu in sestopu sta vzpon ocenila kot vreden obiska.
Teden so tako zaznamovali dolgi klasični vzponi, mentorsko delo in plezanje v spomin prijateljem, pri čemer je bil razpon tur širok, od krajših kamniških klasik do velike alpinistične ture v Triglavski severni steni.
PAKLENICA
Cupido (8a, 320 m, s2/3)
Mina Markovič in Luka Perunović …
VZPONI OD TAM
Lienški Dolomiti navdušili tržiška alpinista
Mark Stanojević in njegov soplezalec Jaka … sta konec septembra obiskala manj obiskane, a med alpinisti vse bolj cenjene Lienške Dolomite v Avstriji. V treh dneh sta opravila tri vzpone, pri čemer ju je najbolj navdušila kakovostna skala, dobra možnost varovanja in slikovita gorska kulisa.
Prvi dan sta v steni Lazserwanda preplezala smer Südkamin (V, 120 m), ki ju je s stalno previsnostjo in fizično zahtevnim plezanjem precej bolj zaposlila, kot bi sodili po oceni. Naslednji dan sta zaradi hladnega vremena namesto prvotno načrtovane zahtevnejše smeri izbrala Klaus-Waldner-Gedenkweg (IV+, 370 m) na Simonskopfu. Kljub mrazu in nekaj orientacijskim zapletom sta uživala v dolgem in razgibanem plezanju, vrh pa ju je nagradil z razgledi vse do zasneženega Grossvenedigerja.
Ker so nizke temperature vztrajale tudi tretji dan, sta ponovno prilagodila načrte in v južni steni Roter Turma preplezala smer Südrampe (V, 150 m). Po začetnem iskanju pravega vstopa ju je pričakala odlična skala in izrazito uživaško plezanje po rampah, kaminih in grebenu.
Ob zaključku sta zapisala, da so Lienški Dolomiti presegli pričakovanja in da se bosta v to zanimivo plezalsko območje zaradi odličnih smeri ter prvovrstnega gorskega ambienta zagotovo še vrnila.
ODPRAVE
Meroi, Benet in Cuder spreminjajo cilj: z južne stene Tiliča proti neosvojenemu Jungalu II
Italijanska alpinista Nives Meroi in Romano Benet sta se letos skupaj s slovenskim alpinistom Tinetom Cudrom vrnila v Himalajo z ambicioznim ciljem preplezati novo smer v še neosvojeni južni steni Tilicho Peaka (7134 m) v nepalskem pogorju Anapurne. Južna stena Tiliča velja za enega zadnjih večjih nerešenih problemov v tem delu Himalaje in je v preteklosti odbila že več odprav.
Tilicho Peak, najvišja točka tako imenovanega Velikega pregradnega grebena (Great Barrier), se dviga nad znamenitim jezerom Tilicho v severnem delu masiva Anapurne. Goro je leta 1950 opazila odprava Maurica Herzoga, prvi vzpon pa je bil opravljen leta 1978 po severozahodnem ramenu. Medtem ko severozahodni pristop občasno obiščejo tudi komercialne odprave, južna stena še vedno ostaja nedotaknjena in neosvojena.
Toda odprava se je kmalu po prihodu v Nepal znašla pred nepričakovano oviro. Zaradi močno poškodovane infrastrukture, uničenih cest in poti je dostop do območja Tilicha postal praktično nemogoč, zato je bila trojica prisiljena spremeniti načrte.
Namesto v območje Anapurne so se alpinisti odločili za premik v manj obiskano gorstvo Jungal Himal severovzhodno od Katmanduja. Njihov novi cilj je Jungal II (6518 m), vrh, za katerega po razpoložljivih podatkih še ni zabeleženega vzpona.
Sprememba načrtov dobro ponazarja alpinistični pristop naveze Meroi-Benet-Cuder, ki je v desetletjih himalajskih odprav večkrat pokazala pripravljenost na prilagajanje razmeram in iskanje novih možnosti. Namesto da bi zaradi logističnih težav opustili odpravo, so se odločili za raziskovalni pristop in pozornost usmerili k neznanemu cilju.
Če bodo razmere ugodne, bo trojica v prihodnjih tednih poskusila opraviti prvi vzpon na Jungal II, s čimer bi odmaknjeno območje Jungal Himal dobilo novo poglavje svoje alpinistične zgodovine.
Žiga, Rudi in Matej na Emperorjevo steno Mount Robsona
Alpinistična odprava Žiga Oražem, Rudi Nadlučnik in Matej Vrankar je 30. septembra 2026 odpotovala v Kanado, kjer bo njihov osrednji cilj Mount Robson (3954 m), najvišji vrh Kanadskega Skalnega gorovja. Vrnitev je predvidena 21. oktobra. Odpravo sestavljajo člana AO Kamnik in Akademskega AO, ki jih druži tudi odmeven lanski vzpon po Heckmairjevi smeri v severni steni Eigerja.
Njihov cilj je preplezati eno od smeri v znameniti Emperor Face (severozahodna stena Mount Robsona velja za osrednji del tako imenovane Emperor Ridge oziroma Cesarjevega grebena, ki poteka od vrha proti severozahodu. Po tem grebenu je nato ime dobila tudi ogromna stena pod njim), več kot 1500 metrov visoki severozahodni steni Mount Robsona, ki velja za eno najtežjih in med alpinisti najbolj cenjenih sten v Severni Ameriki. Zaradi zahtevne kombinacije ledu, snega, mešanega terena in izredno nestanovitnega vremena so vzponi redki, tudi med vrhunskimi alpinisti.
Stena ima skoraj mitski status v severnoameriškem alpinizmu. Prva sta jo leta 1978 preplezala James Logan in Mugs Stump, potem ko je več let veljala za enega največjih nerešenih problemov Kanadskega Skalnega gorovja. Pozneje so v njej nastale še znamenite smeri, med njimi Infinite Patience, po kateri je leta 2016 prvi samostojni vzpon opravil prezgodaj umrli kanadski alpinist Marc-André Leclerc.
Mount Robson, ki ga staroselci Secwépemc poznajo pod imenom Yexyexéscen oziroma »progasta skala«, slovi po tem, da (so)ustvarja lastno vreme. Zaradi bližine pacifiških vremenskih sistemov je gora pogosto zavita v oblake, ugodne razmere pa so lahko zelo kratkotrajne. Ni redkost, da močne naveze pod steno čakajo več dni ali celo tednov na primeren trenutek za vzpon.
Kot poudarja vodja odprave Žiga Oražem, bodo o izbiri smeri odločale predvsem razmere. Prav nepredvidljivost in izrazito avanturistični značaj stene sta razloga, da je Mount Robson že desetletja eden najbolj spoštovanih alpinističnih ciljev na severnoameriški celini.
Odprava na K7 se je zaključila in vrnila v domovino
Slovenci na K7 do 6350 metrov, nato umik zaradi sneženja
Slovenska odprava Charakusa 2026 (Luka Krajnc, Luka Lindič, Martin Žumer in Gašper Pintar), je konec septembra opravila glavni poskus v vzhodni steni K7 (6934 m).
Po štirih dneh plezanja so alpinisti dosegli približno 6350 metrov višine, nato pa jih je ustavilo močno sneženje. Zaradi slabšanja vremena in povečanih objektivnih nevarnosti so se odločili za umik in povratek v domovino.
Luka Lindič: Pogled iz šotora v steno …
ALPINISTIČNA ŠOLA
Spoznavna tura letošnje alpinistične šole Obalnega AO je več kot uspela
Preizkusili so se v poplezavanju po Comicijevem grebenu v Glinščici ter sestopanju po grabnu oz. melišču. Tečajniki so oba testa prestali z odliko ter se navdušili nad nadaljnjim spoznavanjem alpinističnih veščin …
Zaključek letnega dela AŠ 26/27 AO Mojstrana se je zaključil s 4 dnevnim obiskom Paklenice (26.-29. 9. 2026) …
BALVANI
Prečnica Sare Sedej …
ID
