Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V Slovenskih novicah je Tina Horvat poročala o nesreči (25. september 2026). Inovator omahnil v smrt: po usodnem vzponu v Široki peči za Jernejem ostala velika praznina. V Široki peči se je tragično ponesrečil 35-letni mariborski alpinist Jernej Ženko. Rad je zahajal tudi v odmaknjene konce, kjer je lahko raziskoval brezpotja.
N.P. pa je podpisala: Škandal v slovenski planinski koči: v skupni spalnici pijančevali in celo seksali, na sosednjih posteljah otroci. Miren počitek v skupni sobi se je sprevrgel v nočno moro. Kako se gore, ki naj bi simbolizirale zdrav življenjski slog, združijo s »tako bedo, kot je alkohol«? Planinci se strinjajo, da so norme lepega vedenja v gorah odpovedale. Na družbenih omrežjih se je razvnela debata o kulturi obnašanja v slovenskih gorah in spoštovanje hišnega reda v planinskih kočah. Razpravo je s svojo neprijetno izkušnjo sprožil planinec, ki je s skupino sedmih ljudi, med katerimi so bili tudi otroci, stari 8, 12 in 14 let, preživljal vikend v eni izmed slovenskih koč. Miren počitek v skupni sobi, ki so si jo delili še z eno enako veliko skupino, se je kmalu sprevrgel v nočno moro. Avtor objave piše, da v hribe hodi že vrsto let, in dobro razume, da skupna soba ni hotel: »Ljudje smrčijo, vstajajo zgodaj, kdo pride pozneje, prostor je omejen in vsi moramo biti malo bolj strpni.« Vendar pa je tokratna izkušnja presegla vse meje dopustnega. Druga skupina v sobi je bila namreč močno opita, glasna, vulgarna in popolnoma brezobzirna. Hrup ter prihajanje in odhajanje iz sobe so se nadaljevali skoraj do ene ure zjutraj. Kljub večkratnim jasnim opozorilom, da želijo spati, da velja nočni mir in da so v sobi otroci, se je početje nadaljevalo. Nezaslišano vedenje pa se še stopnjevalo sredi noči, ko je v skupnem spalnem prostoru prišlo celo do spolnega odnosa pred drugimi gosti in otroki …
Janez Mihovec piše: Pravzaprav bi bilo v Gozdu – Martuljku težko še lepše. Nad vasjo se strmo dvigajo gore Špikove skupine. Te so res nekaj posebnega. Drugod po Julijskih Alpah srečujemo dolge grebene in ne prav izrazite vrhove. V Špikovi skupini pa je vse razbito in gore v množici vršacev kar kipe kvišku. V ta divji svet vodita le dve markirani poti. Prva je iz doline Velike Pišnice na Špik, druga pa iz vasi do bivakov Za Akom in pod Špikom. Vse drugo so le delno prehodne lovske poti.
L. K., STA: Kmetje zaradi napadov volkov trpijo velike škode. Pozivajo k spremembi strategij upravljanja velikih zveri.
V Delu Maja Prijatelj Videmšek: Volk v Alpah je postal stalnica, naučiti se bo treba sobivati z njim.
V Sloveniji je v sezoni 2024/2025 živelo okoli 137 volkov. Kaj kažejo rezultati ankete o odnosu slovenske javnosti?
Maja Grgič: Vlada naj bi podvojila državno pomoč za oživitev smučišča Kanin. Kmalu podpis pogodbe z italijanskim soinvestitorjem za oživitev smučišča Kanin. Gradbeno dovoljenje še ta mesec.
STA: Zadnji s prostim očesom vidni ostanek Triglavskega ledenika se je še skrčil.Zaradi visokih temperatur se Triglavski ledenik krči, lahko izgine že do konca letošnje talilne sezone.
V Gorenjskem Glasu Suzana P. Kovačič: Ledu niti ne prepoznamo več – Prve meritve Triglavskega ledenika so opravili raziskovalci inštituta, ki se danes imenuje Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. »Dve leti kasneje so začeli meritve izvajati še na Ledeniku pod Skuto. Od takrat oba ledenika merimo vsako leto. Leta 1946 je Triglavski ledenik meril 14,2 hektara, njegova povprečna debelina pa je za obdobje prvih meritev ocenjena na slabih štirideset metrov, največja debelina pa na danes težko predstavljivih skoraj petdeset metrov,« je ponazoril prof. dr. Matija Zorn, predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Jelena Justin je (od)šla na pot saškega kralja (1432 m) – Pot, ki vsakih nekaj let podleže sili matere narave. Grape, podori, grušč, zanimivi prehodi. Pot, ki navduši, a zahteva trden korak. Ni za vrtoglave. Dolina Belega potoka je divje romantično izhodišče za številne precej težko dostopne gore, ki jo obdajajo. Najlažje med njimi je dostopna Lepa glava, vse druge so precej težje. Ena od njih je tudi Visoka Bela špica. Z nje se proti Jezerski dolini spuščajo številne divje grape, po katerih hudourniška voda odnaša ogromne količine materiala …
SiOL/Matej Podgoršek: Košutica po grebenski poti …
V Primorskem dnevniku pišejo, da so gorski reševalci z Rablja 1. oktobra posredovali na severni steni Mangarta, kjer je plezalca obšla slabost. Šlo naj bi za petdesetletnika, ki se je vzpenjal po ferati, ki poteka na italijanski strani Mangarta. Slabost je plezalca iz okolice Belluna v Venetu obšla na višini približno 2000 metrov. Soplezalci so poklicali na pomoč, na kraj je s helikopterjem priletel zdravnik. Po reševanju na Mangartu so plezalca odpeljali k Belopeškim jezerom, od koder so ga po pregledu s helikopterjem napotili v videmsko bolnišnico za dodatne izvide.Najde se tudi prispevek: Pot SPDT od alpskih vrhov do morja tudi mimo Briščikov. To planinsko pot so predali namenu pred 51 leti. Začne se na Peči, na Tromeji, in se nato spusti do doline Rezije in Benečije. Nadaljuje se vse do Krasa in čez rob do Jadranskega morja. Njeni odseki so poimenovani po Alojzu Dolharju, Henriku Tumi, Martinu Čedermacu, Klementu Jugu, Zorku Jelinčiču in Stojanu Sancinu. Označena je z modrim kolobarjem in belo piko. Pred kratkim je bila na novo označena in posodobljena. Da bi bila pot bolj prepoznavna tudi za širšo javnost, je SPDT postavil novo informativno tablo pri Briščikih, natančneje na ploščadi ob izhodu iz Briškovske jame. Izjemno obiskana lokacija bo projektu zagotovila vidnost. Tablo je društvo postavilo ob podpori Občine Zgonik.
V Nedeljcu Meta Černoga: 300.000 obiskovalcev in velika dilema: kdo bo upravljal Vintgar? Osem desetletij Turističnega društva Gorje: od zgodovinske dediščine do iskanja pravnih rešitev za Vintgar.
V reviji Jana Vasja Jager piše: Kar je narava ohranjala tisočletja, smo mi uničili v desetletjih. Z bolečino v srcu vam sporočamo žalostno vest, da nas je v (vsaj) 12.000. letu starosti po kratki bolezni zapustil dragi očak naroda, večstokratni praded, oče rek in izvirkov, ljubimec gora, sin Zemlje in neba, Triglavski ledenik, po domače Zeleni sneg.
