Katastrofe

Zemeljski plazovi pri nas in po svetu, KI SPREMINJAJO OBLIKO ZEMLJINEGA POVRŠJA 

Glasova panorama, 11. december 1961

VEČ KOT ZA STO MILIJONOV ŠKODE V TRŽIČU. 

Zemeljski plaz v Tržiču
je uničil tudi Debevčevo hišo

Zemlja se odpira in grozi, da bo zajezila Tržiško Bistrico.

Na pomoč! Tržič je v nevarnosti, ogromna teža kamenja in prsti grozi z vse večji uničenjem! 
Tržič, 8. decembra 1959 — Zemeljske gmote ob apnenici so začele polzeti proti strugi Tržiške Bistrice. Zvečer so že zaprli cesto Pristava – Tržič. V noči od 8. na 9. december so začutili stanovalci v bližini rahel potres. 10. decembra je plaz že podrl 30 m visok dimnik apnenice, rušil lopo za žaganje ob njej in raztrgal cesto. Premikal se je s hitrostjo 3 do 4 cm na uro. 11. decembra popoldne so s e pokazali prvi znaki premikanja tudi na Debevčevi hiši, ki je stala nekaj metrov pod cesto. V noči na soboto, 12. decembra, jo je plaz odnesel s prvotnega kraja in jo začel podirati. Z njo je opravil 12. decembra popoldne okoli pol dveh, približno 20 m niže, kjer je stala. Trenutek rušenja je ujel na filmski trak fotoreporter GLASA Franc Perdan (glej sliko!). Plaz se je tega dne pomikal že približno s hitrostjo 1m na uro in se pod cesto precej razširil. Globoke razpoke so se širile na vse strani in ogromna teža približno 150 tisoč kubičnih metrov zemlje, grušča in gline je gnetla in gubala travnato površje pod seboj. Plaz je grozil, da bo povsem zaprl pot Bistrici. Reševalci so bili na delu. Del struge je plaz že zasul, potem pa je postalo njegovo premikanje počasnejše in končno se je umiril. Še zdaj — po dveh letih — je na tem mestu velika bela lisa, ki opomni mimoidočega na strašno razdejanje in opozarja na take in podobne katastrofe, ki na zemeljskem površju niso tako redke, čeprav je njihova, vloga pri preoblikovanju zemeljskega površja dosti manjša kot si včasih mislimo.

ZGODOVINA UDOROV, USADOV IN PLAZOV je zelo zanimiva. Kmalu po ledeni dobi je velik skalni podor z Mežaklje zaprl pot Savi pri Jesenicah. Podoben podor je pri Srpenici zaprl pot Soči in omogočil nastanek velikega jezera. Nad 150 m debele plasti gline še pod dnom današnje struge kažejo na velike tektonske premike. Veliki skalni podor pri nas je bil v 14. stoletju na južni strani Dobrača na Koroškem, ki je zasul več vasi in za nekaj časa zajezil Ziljo. 15. januarja 1877. se je utrgalo pobočje pri Zidanem mostu in zasulo 4 hiše v Brišah na levem bregu Savinje z ljudmi vred. Tri dni nato je sledil večji podor, ki je razrušil železniško progo in zajezil Savinjo, da je napolnila dolino do Rimskih Toplic. Huda katastrofa se je pripetila v prvi svetovni vojni na progi med Zagorjem in Trbovljami. Ponoči od 15. na 16. januar 1917 je osebni vlak zadel na skalo na tračnici, nato pa so se nanj vsuli trije plazovi kamenja. Sprevodnik in 11 vojakov je bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih. 19. februarja 1930 se je podrlo skalovje ob zgornjem vhodu v Vintgar. Usadi in zemeljski plazovi so bili pogosti v polhograjskem hribovju po silnem nalivu in povodnji leta 1926. Zelo rade so se odtrgale tudi previsne stene preperelega konglomerata, n. pr. v soteski Kokre v Kranju in drugje na Gorenjskem, kjer je bilo uničenih že več hiš. Včasih lahko posamezna odtrgana skala sproži več drugih, da nastane kamniti plaz. Pred leti se je to zgodilo v soteski nad bolnišnico »Franja « pri Cerknem. Z velike višine padajoče kamenje je močno poškodovalo več barak in uničilo veliko nenadomestljive dokumentarne opreme. 

KATASTROFALNI PLAZOVI DRUGJE PO SVETU so zelo pogosti. Naštejmo jih samo nekaj. 5. marca 1584 se je podrl Tour d’Ay v Švici. Pobočje, na katerem je stal a vasica Corberie, je zdrknilo z vasjo vred v dolino in zasulo vas Yvorne. Uničenih je bilo 96 hiš, 5 mlinov in 126 skednjev, življenje pa je zgubilo 122 ljudi, 149 konj in 347 govedi. 25. avgusta 1818 se je utrgalo pobočje na Monte Centu v severni Italiji. Kmet, ki je dan pred katastrofo sekal drevje na gori, je pribežal z novico, da se tla premikajo. V pobočju so zazijale razpoke. Čebele v okolici so zapustile panje. S strašnim truščem se je zvalilo skalovje v dolino in zasulo veliko vas Pluns z več kot tisoč prebivalci. Z gorovja Diableretis v Švici je v letih 1714 in 1749 zgrmelo za okrog 50 milijonov kubičnih metrov kamnja. Med drugim pripovedujejo tedanje kronike, da je nekega mlekarja zasulo v kleti, kjer je bil shranjen sir. Bil je živ pokopan. Ker pa je imel dosti sira in je tudi curek vode tekel skozi grušč mimo njega, je kopal rov in se po treh mesecih trdega dela rešil iz groba (?). Leta 1840 je potres uničil razna mesta v Armeniji in povzročil podor vulkanskega vrha Ararala. Razen kamenja so zgrmeli v dolino tudi ledeniki, jo zasuli in zaustavili reko, da je pozneje predrla pregrajo in poplavila nižje kraje. Strahovit je bil podor, ki je 11. septembra 1881 v pol minute zasul kraj Elm v švicarskem kantonu Glarusu in prekril z ruševinami dolino poldrug kilometer daleč. 

— A . T .

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja