Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V Večeru Rozmari Petek (s)poroča: Največji plaz v Sloveniji z nadgradnjo varnejši. Poroča o o milijonskih gradbenih posegih na največjem (znanem) plaz v Sloveniji, ki že desetletja kroji življenje v Solčavi. Macesnikov plaz, pod katerim so domačini živeli s pripravljenimi kovčki za evakuacijo, danes po obsežni sanaciji vendarle prinaša več občutka varnosti.
Petra Lesjak Tušek je poročala o stičišču gorskih reševalcev iz cele Slovenije, ki so prišli, 6. junija na srečanje in počastit 80. jubilej Gorske reševalne službe (GRS) Koroška, ki povezuje 39 reševalcev, med katerimi so tri ženske, in ima sedež prav v Črni. Začetke GRS Koroška so vzpostavili štirje na čelu s Francijem Telcerjem na Prevaljah. Potekale so reševalne vaje usposobljenosti ekip, najbolj atraktivno je bilo helikoptersko reševanje ponesrečencev v stenah, tudi na ferati Olimpline. Trinajst ekip reševalcev se je spopadlo z različnimi izzivi, recimo nesrečo rudarskega vlaka v središču Črne, udarom strele na smučišču ali pikom čebele za kulturnim domom. Načelnik (GRS) Koroška Peter Nagličje izrazil ponos in spoštovanje ob srečanju s kolegi, ki jih meje med regijami na zemljevidu nikoli ne ločujejo, temveč le še bolj povezujejo, kar velja zlasti za sosede, kolege iz Maribora, Celja, Jezerskega, pa tudi v sosednji Avstriji. V Črni je danes tudi veliko reševalcev iz Gorenjske, torej z območja, kjer so razmere v visokogorju še posebej zahtevne. Naglič je povedal, da dobro polovico vseh reševanj že opravijo s helikopterjem, pri čemer se ob klicih ne sprašujejo o upravičenosti, temveč reagirajo takoj – na sploh pa je izpostavil tudi dobro opremljenost. “Ne glede na tehnološke spremembe gorsko reševanje temelji na vrednotah, spoštovanju človeka in narave, solidarnosti in medsebojnem zaupanju, sodelovanju, prilagodljivosti in strokovnosti, predvsem pa na srčnosti in prostovoljstvu. Naše poslanstvo je večje od nas samih,” je poudaril Naglič.
V Delu Maja Prijatelj Videmšek naslavlja: Največje območje slovenske divjine bo postalo park. In piše:
Prva pobuda za zavarovanje Snežnika je stara več kot sto let. V spomenici Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva iz leta 1920 je zapisano, naj se »za sredogorski varstveni park določi območje Snežnika, ker je velepomemben zato, ker se tu zadevajo alpska, kraška in mediteranska flora ter prehajajo druga v drugo«. Drugo – veliko bolj ambiciozno – pobudo za ustanovitev Notranjsko-snežniškega parka na območju osmih občin s površino približno tisoč kvadratnih kilometrov je okoli leta 2000 dala država, vendar ni bila uresničena. Po več letih zastojev je postopke za ustanovitev manjšega regijskega parka znova zagnala občina Ilirska Bistrica.
V Slovenskih novicah Janez Mihovec ponuja idejo za izlet: prelepi vrh s še lepšim razgledom.
Vzpon na Grlovec – Ferlacher Horn, goro na severnem robu slovenskega narodnega ozemlja, nas je navdušil.
Tina Horvat pa z naslovom Nova ureditev na Vršiču: »Parkirati ne bo mogoče, promet pa ostaja odprt«. Turisti bodo lahko Vršič še naprej prečkali z avtomobili, medtem ko bodo omejitve najbolj občutili gorniki in domačini, ki cesto uporabljajo vsakodnevno.
Siol.net in Planinska zveza Slovenije začenjata že 12. sezono priljubljene akcije Naj planinska koča. Planinci in ljubitelji gora bodo lahko izbirali svojo najljubšo planinsko postojanko med kar 147 slovenskimi planinskimi kočami – 27 visokogorskimi in 120 na nižje ležečih območjih. Glasovanje bo potekalo na Siol.net do 8. septembra 2026.
Matej Podgoršek piše in pravi, da je precej bolj zanimiv vzpon na Porezen s smeri smučišča Cerkno, točneje z izhodišča, imenovanega Raspet. Čeprav je ta nekaj višje (1.050 metrov), pa se na celotni turi prav tako naredi skoraj 800 višinskih metrov, saj je pot bolj razgibana in je nekaj malega vzpona še na povratku. Predvsem pa je po tej poti več razgledov, še posebej če izberemo nemarkirano pot čez greben Cipmrovke oziroma čez Kopo (1.342 metrov).
V Dnevniku/Nedeljskem Katja Petrovec: Narava, gozdovi postajajo dobrina, kamor zahaja vedno več ljudi različnih vrednot. Nekateri ne poznajo gozdnega ekosistema, drugi namerno kršijo družbeno sprejeta pravila, da potešijo lastne potrebe. Ko gre za gozd, imamo izvrsten zakon, ki nam daje veliko osebne svobode, toda le do neke meje, ki je postavljena zato, da ostane gozd prostor vseh, živali, rastlin, lastnikov gozdov in njegovih obiskovalcev. Če se ta meja vedno bolj prestopa, tvegamo, da se pravila zaostrijo. Prekomerno nabiranje gozdnih plodov lahko vodi v prepoved nabiralništva, uničevanje gozda in nedovoljene vožnje z motornimi vozili pa v prepoved dostopa do gozda. Tega si kot družba ne želimo, zato morajo službe nadzora poskrbeti, da so prekrškarji kaznovani, posamezniki pa, da se pravil držimo. Tako javno dobro in prost dostop nekoč ne bosta le prazna floskula, ampak temeljna pravica vsakogar.
V Nedeljskem Katja Petrovec: Ali v gozdu res lahko počnemo, kar hočemo? Spoznajte mit o »golosekih« in slovenski gozdni bonton …
Jelene Justin je z Gorenjskim Glasom odšla na Cerkovni vrh (804 m) – Idrijsko-Cerkljansko pogorje. Strmina nad Spodnjo Idrijo. Tukaj ni nobene uradno markirane poti, ki bi bila v registru poti pri Planinski zvezi Slovenije.
Suzana P. Kovačič: Na vrhu Vršiča to sezono ne bo mogoče parkirati. S 15. junijem na območju prelaza Vršič stopa v veljavo prenovljen prometni režim. Zapornice bodo omogočale tranzitni promet in dostop do vzpostavljenih parkirišč znotraj območja zapore, vendar parkiranje na samem vrhu prelaza zaradi nedokončanih del letos še ne bo mogoče. Z namenom razbremenitve prelaza je od 1. junija do 30. septembra organizirana brezplačna avtobusna linija. Z ministrstva za infrastrukturo in Direkcije RS za infrastrukturo so obvestili, da s 15. junijem na območju prelaza Vršič stopa v veljavo prenovljen prometni režim. Kot glavni cilj novih ukrepov navajajo umirjanje prometa in varovanje občutljivega alpskega okolja, ključni del projekta pa predstavlja uvedba javnega avtobusnega prevoza čez prelaz Vršič, ki bo v turistični sezoni 2026 brezplačen.
Cveto Zaplotnik: Gozdovi že občutijo posledice segrevanja ozračja, to se kaže tudi v naraščanju poseka zaradi ujm in širjenja podlubnikov, a hkrati so gozdovi eden najpomembnejših blažilcev podnebnih sprememb, so ugotavljali na nedavnem posvetu na Križni Gori.
Hrvatski planinar – lipanj 2026
Junijska številka v znamenju Kavkaza, južnega Velebita in planinske dediščine
Junijska številka Hrvatskog planinara prinaša širok nabor tem, ki povezujejo sodobno planinarjenje, zgodovinske drobce in manj znane poti. Na naslovnici je fotografija cvetja in skal v vršni coni Dinare (Troglav), delo Alana Čaplarja, tema meseca pa je planinarjenje v Azerbajdžanu.
Glavni članki
Damir Šantek (Zagreb) odpira številko s pripovedjo o vzponu na Bazardüzu, najvišji vrh Azerbajdžana, in bralca popelje v manj znan, a izjemno zanimiv gorski svet Kavkaza.
Tomislav Gračan (Zagreb) opisuje zimski vzpon na Titov vrh (2747 m), najvišjo točko Šar-planine, kjer se srečata surova lepota in zahtevnost zimskih razmer.
Krunoslav Milas (Zagreb) se vrača v preteklost in piše o obisku kralja Aleksandra in maršala Tita v Tomislavovem domu, drobcu zgodovine, ki razkriva nekdanje politične in družbene plasti planinstva.
Damir Šimunić (Karlovac) predstavlja stari Počiteljski put na južnem Velebitu – nekoč pomembno povezavo med Počiteljem in Podgorjem, prvič omenjeno že leta 1263.
Never Kursar (Šibenik) nadaljuje zgodbo o južnem Velebitu in v spomin na Nediljka Mataka – Bublu, pristnega Podgorca, opisuje območje od Krčevin do Bilog sinokosa.
Kasandra Perešin (Osijek) deli svoje izkušnje s turnega obhoda Slavonskega planinarskega puta, enega najlepših nizkogorskih krožnih izzivov na Hrvaškem.
V rubriki »Vijesti«
poročilo z glavne skupščine Evropskega planinskega saveza (EUMA), ki je aprila potekala na Cipru; HPS je zastopal predsednik Darko Berljak,
reportaža s tradicionalne prireditve Proljeće na Bilogori, ki je 19. aprila privabila več kot 450 planincev,
zaključek šeste male planinarske škole PD Opatija, ki je potekala od marca do maja s podporo lokalnih institucij in HGSS,
predstavitev razstave »Na Sljeme! Priče sa Zagrebačke gore«, ki v Muzeju grada Zagreba prikazuje rekreativno, družbeno in planinsko zgodovino Medvednice (na ogled do 20. septembra 2026).
Kalendar akcij
V junijskem koledarju so zbrane aktivnosti planinskih društev za junij in prvo polovico julija 2026, številka pa tradicionalno vključuje tudi planinarsko premetaljko, v kateri bralci ugibajo ime enega izmed vrhov.
