V območju Anapurn se ponovno obeta poskus vzpona na enega zadnjih višjih alpinističnih ciljev Himalaje. Štirje ruski alpinisti so za jesen 2026 prejeli dovoljenje za poskus prvega vzpona na Gangapurno West (7140 m), zahodni oziroma sekundarni vrh Gangapurne, ki kljub več odpravam še vedno čaka na prvenstveni pristop.
Ekspedicijo vodi Valerij Šamalo, v ekipi pa so še Natalija Zanina, Maksim Trufanov in Ruslan Kiričenko. Dovoljenje nepalskega ministrstva za turizem velja 60 dni. Za logistiko skrbi nepalska agencija I.A.M. Trekking and Expedition, odprava pa nastopa pod imenom I.A.M. Treks Gangapurna West (Asapurna) Expedition 2026.
Za prvo osvojitev vrha se zanimajo tudi drugi. Letos jeseni sta v Nepal odpotovala japonska alpinista Hidesuke Taneishi in Tetsu Hashimoto z enakim ciljem, zato ostaja odprto vprašanje, komu bo uspelo doseči prvenstveni vzpon na še vedno neosvojeni vrh.
Gangapurna West je bila za plezalce »odprta« šele leta 2014. Takrat ga je nepalska vlada preimenovala v Lachenal Peak. Gre za sekundarni a izrazit zahodni vrh Gangapurne, ki se dviga nad dolino Mananga. Čeprav so na glavni vrh Gangapurne (7455 m) splezali že leta 1965, zahodni sosed zaradi zahtevnih in izpostavljenih sten ostaja nedotaknjen.
Najresnejši poskus doslej je uspel južnokorejski odpravi pod vodstvom Kim Chang-hoja leta 2016. Plezalci so po južni steni dosegli približno 7040 metrov, le okoli sto višinskih metrov pod vrhom, nato pa se zaradi razmer obrnili. Jeseni 2017 sta severno steno poskušala preplezati Italijana Simon Messner in Philipp Pruenster, vendar sta po izgubi opreme odnehala na okoli 6200 metrih. Leta 2019 je sedemčlanska ameriška odprava pod vodstvom Jasona Kolaczkowskega po jugovzhodnem grebenu dosegla podobno višino, nato pa zaradi bolezni in poškodb vzpon prekinila. Zadnji evidentirani poskus sta spomladi 2022 opravila Ekvadorec Topo Mena in Španec Jonatan Garcia, ki ju je globok sneg ustavil že pri 5400 metrih.
Za slovenski alpinizem ima Gangapurna poseben pomen. Na glavni vrh Gangapurne so v preteklosti uspešno splezali tudi slovenski alpinisti, in sicer dvakrat v okviru odprav na to sedemtisočpetstometrsko himalajsko goro. Jeseni leta 1983 je v severni steni uspela odprava AO Lj-Matica, na vrh so splezali Stane Belak, Pavle Kozjek, Marjan Kregar in Emil Tratnik. Prav tako jeseni (a) leta 1989 je uspelo odpravi AO Ravne, po novi smeri sta se na vrh povzpela Rok Kolar in Stanko Mihev. Zahodni vrh pa ostaja povsem druga zgodba, saj na njem doslej še ni stal nihče.
Če bo ruska odprava uspešna, bo Gangapurna West izginila s seznama najvišjih še neosvojenih vrhov Nepala in Himalaje ter zaključila več kot desetletje neuspešnih poskusov.
