Huda nesreča v francoskih Alpah
Glas, 16. september 1961

V Beli dolini v francoskih Alpah, se je to poletje pripetila huda nesreča, ki jo je zakrivil nevsakdanji slučaj. Reaktivno letalo, ki je letelo s hitrostjo 800 km na uro, se je zaletelo in pretrgalo jekleno vrv vzpenjače, ki veže dva gorska vrha. Na vzpenjači je bilo tega sončnega popoldne okoli 90 izletnikov. V tej nesreči je našla smrt družina iz Hamburga — oče, mati in dva otroka — in neki Tržačan s sinom. Ostali potniki so preživeli dan in hladno noč v smrtni nevarnosti nad prepadom, v katerega bi lahki padli s svojimi kabinami, če bi zapihal močnejši veter.
Ko je letalo pretrgalo jekleno vrv na vzpenjači, vse kabine niso ostale na mestu. Nekatere so zaradi nagiba začele drseti po strmini. Tri kabine, ena prazna in dve s potniki, ki so prišli iz Italije preko vrha Midi, so zaradi velikega nagiba začele drseti. Z veliko hitrostjo so udarile v železni drog. Zaradi udarca so se odpele in padle v 150 metrov globok prepad, kjer so se na ledeni ploskvi razbile v črepinje.
Ko se je zvedelo za nesrečo so iz vseh bližnjih krajev v Franciji in Italiji pohitele reševalne ekipe na kraj nesreče. Z bližnjih letališč so odleteli helikopterji, delavci, ki pomagajo pri vzdrževanju vzpenjače, so bili med prvimi, razen tega pa so se na kraj nesreče odpravili tudi slušatelji visoke planinske šole iz Chamonixa. Najprej so poskušali kabine, ki so visele v zraku približati vmesnim postajam. Tudi v kabinah ljudje niso čakali prekrižanih rok. Mladi alpski vodnik je napravil pravi podvig. Zlezel je na krov kabine in ugotovil, da kabina samo z enim koleščkom leži na žici. S svojo planinsko vrvjo je privezal kabino na žico in s svojimi močnimi mišicami splezal naprej do drugih kabin. Ugotovil je, da je bila žica ravno na tistem mestu pretrgana, kar mu je omogočilo, da se je spustil na zemljo. Na isti način je rešil svojo sopotnico. Večina potnikov pa se ni odločila za tako tvegan podvig. Ostali so rajši v svojih kabinah in čakali pomoči.
Velika sreča, da ponoči ni pihal veter. Sicer bi utegnila še kakšna kabina pasti na zemljo. Razen tega bi vsak tresljaj v kabini stal tudi precej živcev. Nihče od ponesrečencev ni čutil lakote in žeje. Vsak je želel čimprej stopil na trdna tla. Zato so jih reševalci preko zvočnikov ponoči obveščali o poteku reševalnih del. Turisti v oddaljenejših kabinah pravzaprav sploh niso vedeli kaj se je zgodilo. Neki profesor biologije z ženo in sinom je bil prepričan, da je nastala okvara na vzpenjači.
Kljub majhnemu številu smrtno ponesrečenih, je ta nesreča vzbudila v Franciji val prigovorov in očitkov. Planinske vzpenjače in daljnovodi z visoko napetostjo so vneseni v letalske zemljevide. Za to nesrečo razlagajo na dva načina: ali pilot letala pred poletom ni proučil zemljevida, kar je malo verjetno, ali pa je vedel za vzpenjačo in zaradi malomarnosti ni posvečal temu dovolj pozornosti.