Primorski dnevnik, 7. september 1961
Od začetka sezone do 1. septembra so gore zahtevale 65 smrtnih žrtev
V masivu Mont Blanca letos za 50 odstotkov več nesreč kot lani – Na Resegonu je našla smrt neka 71-letna ženska, ki se je sama odpravila na pot proti vrhu
RIM, — Ljubezen do alpinizma je bila tudi letos vzrok številnih smrtnih nesreč. Od začetka sezone do 1. septembra je bilo v gorah 65 smrtnih žrtev in še mnogo oseb je bilo več ali manj hudo poškodovanih. Področje, kjer je bilo letos največ smrtnih nesreč, je masiv Mont Blanca. Tu so nam reč nesreče po številu narasle za okrog 50 odstotkov v primeri s prejšnjimi leti. Vzrok za ta porast je treba iskati tudi v vremenskih razmerah, ki so bile mnogo boljše kot v lanskem letu ter tako privabile mnogo več ljudi v hribe. Od 65 smrtnih nesreč jih je bilo kar 47 na področju Mont Blanca, od ostalih 18 pa 8 na Tridentinskem , 6 v Dolomitih v Južni Tirolski, 3 v Valtelini ter 1 na hribu Resegone pri Leccu.
V masivu Mont Blanca je bilo med žrtvami 40 odstotkov pravih alpinistov in 60 odstotkov turistov. Najbolj žalosten dogodek, ki mu je z napetostjo sledila vsa Italija in Francija, je bil vzpon Walterja Bonattija, Andrea Oggionija in Roberta Gallienija, ki so odšli 9. julija, da bi se vzpeli na Mont Blanc po osrednjem grebenu, pa so po nekaj dneh izginili. Pridružili so se jim še štirje Francozi: Pierre Mazeaud, Pierre Kohlman, Antoine Vielle in Robert Guillaume. Dne 16. julija pa je prišlo do tragičnega zaključka tega poskusa: umrli so namreč Oggioni Guillaume, Vielle in Kohlman.
Na Tridentinskem pa je bilo letos znatno manj nesreč kot prejšnja leta, namreč 8 mrtvih in 7 hudo ranjenih. Nekatere od teh žrtev so bile neprevidne, ko so hotele trgati planike. Manj smrtnih žrtev je bilo tudi zaradi večje zrelosti, ki so jo pokazali izletniki s tem, da so se pustili voditi po domačinih in vodnikih. V hribih Valtelline je našel smrt neki 24-letni Tridentinec, ki se mu je zdrsnilo in se mu je potem cepin zaril v prsi, ter dva Nemca, katerih trupel pa niso našli. Tudi okrog Lecca je bilo letos manj nesreč. Na južni Grigni, imenovani tudi Grignetta, ni bilo letos nobene žrtve. Reševalci so morali sicer večkrat nastopiti, vendar nikoli ne zaradi smrtnih nesreč. Edina žrtev je bila na hribu Resegone blizu Buco della Carlotta kakih 1500 m pod vrhom. Sliši se kar nekoliko čudno, da je tu postala žrtev neka 71-letna ženska, ki se je sama napotila po poti proti vrhu.
Tudi v Dolomitih in Južni Tirolski je bilo manj nesreč kot prejšnja leta. Vzroka sta dva: zaradi neprestanih atentatov je bilo manj alpinistov in turistov in zanimanje alpinistov se je sploh letos usmerilo k Mont Blancu, V prejšnjih letih je bila vzrok mnogih nesreč neizkušenost posameznih oseb ali skupin, ki so se lotevale težavnih in nevarnih poti ali pa so hotele nabirati planike po krhkih skalah. Do nesreč je nadalje prišlo pri poskusih prvenstvenih vzponov ali prvih ponovitev slavnih vzponov v Dolomitih. Letos pa je bilo malo takih poskusov in skoraj vedno so se jih lotevali preizkušeni italijanski li tuji alpinisti.
