Slovenski poročevalec, 4. december 1953 Predavanje člana angleške ekspedicije o vzponu na najvišjo goro sveta v Ljubljani Predsinočnjim je Planinsko društvo Ljubljana-matica dodalo mnogim izrednim uspehom v svojem letošnjem častitljivem jubilejnem letu še edinstveno zaključno prireditev v Unionski dvorani, ki…
Savinjski vestnik, 28. november 1953 Letos je znanstveno glasilo slovenskih geografov prineslo Tavčarjevo razpravo o zgodovini potov v slovenskih gorah. Razprava je osvetlila naprave, ki na prvi videz služijo samo redkim plastem gornikov, pastirjev, lovcev in planincev pohlevnejše sorte, v…
Savinjski vestnik, 28. november 1953 Celjska alpinistika ali kakor se je temu nekaj časa reklo, strma ali vrhunska alpinistika se dolgo ni mogla primerjati s plezalskimi navezami iz Ljubljane, Jesenic ali celo iz. Maribora. Celjske planinske naveze so naredile nekaj…
Letošnja plezalna sezona je bila izredno razgibana. Doma in v inozemstvu so bili opravljeni najtežavnejši vzponi. 1. Severna stena Dedca.Šara Milan in Pintar Milan (A.O. Ljubljana-matica) preplezala navpično poklino v levem delu stene levo od smeri Debeljak – Arnšek. Čas…
9. avgusta l. 1953 je PD Domžale odprlo Planinski dom na Veliki planini. Slovenski planinci, posebno ljubljanski so ta dom težko pričakovali, saj je Velika planina že več desetletij priljubljena izletna točka za slovensko glavno mesto in poleti in pozimi.…
Nova pot iz Okrešlja na Ravne (Češka koča) PD Celje je spričo obmejnih predpisov pred dvema letoma predlagalo, da se zgradi nova pot, ki bo tekla vsa ро našem ozemlju izven 100 m obmejnega pasu. S to potjo bi se…
Savinjski vestnik, 24. oktober 1953 Veliki začetnikAngleži že 100 let izpričujejo svoje izredne alpinistične sposobnosti v vseh gorovjih sveta. Prvi so ustanovili svoj znameniti »Alpine Club«, prvi pisali gorske vodiče, prvi stopili na teme Matterhorna in Čomolungme. Silno pazijo alpinistično…
Savinjski vestnik, 24. oktober 1953 Jurček: Jesen ima v planinah poseben čar … Prelestne so barve gozdov, ožarjeni vrhovi razdrapanih Alp, v kotanjah, čereh in drčah pa se nalik dimu dvigajo lahne meglice kvišku; vse to človeka čudovito prevzame, pomiri…
Savinjski vestnik, 3. oktobra 1953 Nanga Parbat je dvignil v nemški javnosti tudi veliko polemičnega vika in krika Hermann Buhl se je zaradi te pisarije čutil ogroženega in je zato ponudil svoje informacije monakovski »Abendzeitung« informacije, ki so postavile dr.…
Albert Štupar: Sonce je sililo izza mekinjskih gozdov in vrabci so delali največji kraval, ki je mogoč le ob štirih zjutraj. Kolo se je zašibilo pod nahrbtnikom in pod mojimi kostmi. Do Visokih Tur pa je še daleč. Toda za…
Ljudska pravica, 18. avgust 1953 Vodil jo bo nepalski vodnik Ang Tarki in priplezati bo skušala na vrh Hun Kuna Tarkija Francoske odprave na odprave na Anapurno, ki jo je vodil tudi pri nas dobro znani francoski alpinist Maurice Herzog,…
Ljudska pravica, 18. avgust 1953 V »Litostroju«, jeseniški železarni, na Vrhniki, v Vevški papirnici dela več indijskih inženirjev. Naš sodelavec jo povabil enega od njih. g. Debendra Kumar Misro, ki dela v Vevčah, na Triglav. Rad se je odzval vabilu,…
Polet, 9. avgust 1953 – dLib.si Zdaj je v Vratih spet vse tiho in mirno. Zdaj imajo gamsi v pečevju svoj nočni mir, kakor so ga imeli menda vsi njihovi rodovi doslej. Tam okrog prvega avgusta pa je bilo drugače.…
Polet, 2. avgust 1953 – dLib.si Glede na moj članek, ki je izšel v »Poletu« 21. decembra 1952 pod naslovom »Ali so kritike naše gorske reševalne službe upravičene«, podajam naslednjo obrazložitev: Ob tistem reševanju prisotni reševalci so prepričani, da so…
Enakopravnost, 9. julij 1953 Nemški turistovski ekspediciji se je posrečilo, da j e dospela na vrh Nanga Parbata orjaka v pogorju Himalaja, ki je visok 26,600 čevljev. Kakor poročajo se je ekspedicija utaborila pred dobrim tednom na višini 23,210 čevljev.…
Savinjski vestnik, 13. junij 1953 Najvišji gori na svetu so ljudje dali več imen. Eni jo imenujejo »Streho sveta«, drugi zopet po domačinih »Mati zemlje«. Ta vrh v Himalajskem pogorju leži ravno na meji dveh najbolj tajinstvenih dežel Azije. To…
Polet, 10. maj 1953 – dLib.si Pretekli teden sta se smrtno ponesrečila dva znana avstrijska smučarja Otto Linher in Odo Strolz. Smučarja sta bila na nekem tečaju za smučarske učitelje v Stubaitalu na Tirolskem. Tečajniki so se ravno vadili na…
Enakopravnost, 28. januar 1953 (Po “Ljudski pravici”) Ob predavanju Ricarda Cassina v Sloveniji – Zgodovinska pot zmagoslavnega alpinizma Slavni možje, znanstveniki in ljubitelji gora, so zgodaj postavljali rojstne letnice klasičnemu alpinizmu. Med imena prvih prelaganih zasneženih skalnih velikanov so se…
Ljudska pravica, 31. december 1952 GOSPOD DIREKTOR, ODKRIL SEM NAJVIŠJO GORO SVETA!Vročega poletnega dne 1852 v Calcutti. V Topografskem uradu Indije je bilo mirno, Nenadoma je planil šef merilec v urad direktorja in vzkliknil: Gospod direktor, odkril sem najvišjo goro…
Primorski dnevnik 19. oktober 1952 Pred kratkim je Mladinska knjiga v Ljubljani izdala knjigo Trije zadnji problemi Alp, ki jo je napisal znani nemški alpinist Anderl Heckmair. Za slovenski prevod je napisal uvod predsednik izvršilnega odbora Mednarodne zvene planinskih društev…
Primorski dnevnik, 18. oktober 1952 Zaenkrat je bila zaskrbljenost nepotrebna. Še sva lahko dospela do petega taborišča, kjer sta nas v skrbeh pričakala Terray in Rebufat. Celo noč sta se trudila z masiranjem, da bi nama ne zmrznili udi. Že…
Primorski dnevnik, 17. oktober 1952 Sinoči je Maurice Herzog v Beogradu govoril v napolnjeni dvorani Kolarčeve univerze o poti francoske ekspedicije na Anapurno. Zaradi izrednega zanimanja bo predavanje ponovil še dvakrat. Enako navdušenje je bilo tudi v Ljubljani, kjer so…
Slovenski poročevalec, 12. oktober 1952 V ponedeljek 13. t.m. zvečer, bo inž. Herzog v unionski dvorani predaval o francoski odpravi na Anapurno (8078 m) Razvojna pot svetovnega alpinizma je tesno povezana s prizadevanjem najboljših alpinistov za obvladanje poslednjih problemov v…
Ljudska pravica, 11. oktober 1952 Ti zadnji trije večji problemi Alp so bile severne stene Matterhorna, Grand Jorassa in Eigerja. Med obema vojnama so vzbujali najširše zanimanje javnosti in je o zmagi nad njimi obširno poročalo vse svetovno časopisje. Heckmair…
Tovariš, 31/1952 France Zupan: Lepa je jesen v Grintovcih, kadar začno rumeneti gozdovi v Koncu nad Kamniško Bistrico. V jesenskem soncu se blešče bele stene Skute nad Podi in gornik, ki se razgleduje z njenega vrha, lahko vidi tam proti…
Polet, 3. avgust 1952 – dLib.si Še vedno so nam v živem spominu nesrečne žrtve petih alpinistov v steni Špika. Mislili smo, da bodo obiskovalci planin ob tem tragičnem dogodku postali vendarle previdnejši. Žal pa tragedija v Špiku nekatere ni…
Polet, 3. avgust 1952 Anderl Heckmair Tisoč metrov sestopa smo že imeli za seboj. Vihar v višini 3000 m niti malo ni bil tako močan kakor v višini 4000 m. Tudi nismo bili več tako zaledeneli, zato pa do zadnje…
Polet, 27. julij 1952 Anderl Heckmair Hitro sva si potegnila nahrbtnike čez glavo, si spet zavezala ruto čez nos in tako pričakovala sunek. Vendar naju pritisk ni vrgel iz stojišča, temveč nama je dereze še globlje potisnil v led. Skrbeti…
Polet, 20. julij 1952 Anderl Heckmair Nisem vec čutil prijetnega božanja kakor v začetku, marveč na vso moč neprijetno ščipanje in zbadanje. »Naj nas le peče, vsaj ne bomo ozebli!« smo si mislili, vendar smo se žal bridko motili. _Končno…
Polet, 20. julij 1952 – dLib.si Padli partizanski borec, smučar in vnet planinec France Herle je svojo zgodnjo mladost prebil v svojem rojstnem kraju Solčavi, poslednji vasici pred vstopom v prelepo Logarsko dolino. Rodil se je 3. VI. 1917. leta.…
