Ljudska pravica, 18. avgust 1953
V »Litostroju«, jeseniški železarni, na Vrhniki, v Vevški papirnici dela več indijskih inženirjev. Naš sodelavec jo povabil enega od njih. g. Debendra Kumar Misro, ki dela v Vevčah, na Triglav. Rad se je odzval vabilu, posebno, ker bi imel priti na vrh prav 15. avgusta, Dan republike Indije. Bil pa je zaskrbljen: nikoli še ni bil v gorah, nikoli ni imel na nogah gojzeric, nikoli ni stal na snegu, itd.
Toda skrb in negotovost sta se hitro umaknila navdušenju ob pogledu na slap Peričnik. Dobri dve uri pozneje je g. Debendra Kumar Misro že zamaknjen strmel v severno steno Triglava, ožarjeno od večernega sonca. Drugo jutro so nadaljevali pot čez Prag, Kredarico, Zeleni sneg. Družbe ni manjkalo. V Aljaževem domu, v Vratih in na Kredarici so ugotovili, da je to prvi Indijec, ki gre na Triglav. Planinci, katere smo srečali, so ga veselo pozdravljali, želeč mu srečno pot. Tudi pomagali so mu. Nevajen hoje in plezanja se je hitro utrudil tako, da je bilo treba proti vrhu že več pomagačev. Ko je manjkalo 50 m do vrha, je bilo vse pozabljeno: utrujenost, žeja in vse kar ga je težilo. Vsi smo mu prisrčno čestitali. Fotografiranja z njim, ni bilo konca. Nekdo se je spomnil, naj bi zapel kako indijsko pesem. In res je zapel pesem največjega indijskega pesnika Rabindranatha Tagora »O lepi princezi«. Vpisal se je tudi v knjigo. Takole je napisal: »Kako lepa je vaša zemlja! Ne poznam drugih hribov, toda čutim, da so vaši med najlepšimi. In kako jih ljubite! Vem, da je bil Triglav vaš simbol v borbi za svobodo in zdaj sem sam videl, kako mogočen je.«
