Letošnja plezalna sezona je bila izredno razgibana. Doma in v inozemstvu so bili opravljeni najtežavnejši vzponi.
1. Severna stena Dedca.
Šara Milan in Pintar Milan (A.O. Ljubljana-matica) preplezala navpično poklino v levem delu stene levo od smeri Debeljak – Arnšek. Čas plezanja 8 ur V+. Pri plezanju sta uporabljala lesene zagozde.
V juliju letos sta Kočevar Rado in Pintar Milan preplezala gornji del slovitega raza Dedca, to je oni del, kjer sta leta 1949 Kočevar in Debeljak plezala varovana in kjer je Debeljak dvakrat padel. V raz sta prišla po tako imenovani »Traverzi smrti« (V-), nato v previs nad polico (VI-) in ostali del raza (IV-V.). S tem je dokončno rešeno vprašanje o preplezljivosti gornjega dela raza.
2. Od 1. do 25. julija je bil na Okrešlju plezalni tabor PZS. Udeležili so se ga alpinisti iz vse Slovenije. Skupno je bilo preplezanih 67 plezalnih smeri v stenah nad Okrešljem. Od pomembnejših naj omenimo: Severno steno steno Štajerske Rinke (Režek – Modec V+) 4. in 5. ponovitev (Kočevar – Pintar in Anžin – Pintar in Fajgelj). Prvo in drugo ponovitev smeri je plezal Modec z Lipovškom in Gregorinom pred vojno. Tretjič sta smer ponovila 1951 Kočevar Rado in Vavken Vido. Pomembna je nadalje 3. ponovitev severovzhodnega stebra Križa (Jeglič Tone – Kunaver Aleš) (IV-V). Prvo ponovitev te ture so opravili Modec – Lipovšek – Avčin pred vojno, drugo ponovitev pa leta 1951 Kočevar in Vavken Vido. Od ostalih pomembnih smeri je treba omeniti večkratno ponovitev Igličeve smeri v severni steni Mrzle Rinke.
3. Severna stena Štajerske Rinke centralna smer. 23. VII. 1953. Pintar Milan – Rado Kočevar. Čas plezanja 18 ur (V-VI). Plezalca sta rabila nad 50 klinov, od katerih jih jе v steni ostalo 20. Smer drži preko previsnega pasu, ki je dolgo časa predstavljal velik problem. Plezalca sta rabila lesene zagozde. Smer je ena najlepših in poleg raza Dedca tudi najtežavnejših v Savinj. Alpah.
4. Severna stena Travnika – 23. VII. 1953. Kilar Mitja in Levstek Igor. Čas plezanja 11 ur (V+). Nova smer se giblje v območju plošč levo smeri Aschenbrenner-Tiefenbruner in Debeljakove variante. Po svoji izvedbi je to ena najlepših povojnih smeri pri nas kakor tudi najtežavnejših. Plezalca sta rabila lesene zagozde. V steni sta pustila 26 klinov.
5. Severna stena Debele Peči. Kunaver Aleš in Jeglič Tone z enim bivakom julija 1953. Plezalca sta rešila problem desnega desnega dela ostenja. V steni je ostalo 6 klinov, mestoma skrajno težavno.
6. Aschenbrenerjeva smer v Travniku je bila letos dvakrat ponovljena. To je 10. in 11. ponovitev te slovite smeri.
1. 1948 Rado Kočevar in Frelih J,
2. 1950 Levstik Igor in Kilar Mitja,
3. 1950 Verovšek Miha in Vavken Vido,
4. 1950 Govekar Jože in Vidmar Silvo,
5. 1950 Rado Kočevar in Debeljak,
6. 1951 Kilar Mitja in Šara Milan,
7. 1951 Levstik Igor in Prevoršek Dušan,
8. 1951 Vidmar Silvo in Govekar Jože,
9. 1952 Blažina Sandi in Dernovšek Janez,
10. 1953 Šara Milan in ing. Dolar Drago,
11. 1953 Prein in Kutschera.
Avstrijec Prein je po plezanju izjavil, da je smer težja od smeri Comici – Dimai v Severni steni Velike Zine. Čas plezanja se še vedno giblje okoli 10 ur, kar zgovorno priča o težavnosti stene, čeprav je v smeri že preko 50 klinov.
7. V Triglavski steni sta sta junija meseca plezala varianto Ciril Debeljak in ing. Dolar. Preplezala sta steber desno od Čopovega stebra. Vstopila sta iz Skalaške in izstopila v Prusikovi smeri. 8 ur (V).
8. V Dolomitih sta v juliju 1953 Ciril Debeljak in Nadja Fajdigova opravila lepo število težkih plezalnih smeri, ki predstavljajo do danes največji uspeh našega povojnega alpinizma. V 8 urah sta preplezala smer Comici – Dimai v severni steni Velike Zine. Dalje raz Mazorana v isti gori Zine, v Mali Zini smer preko Rumenega raza (Spigolo Giallo) in znamenito Preussovo poč. Vsi štirje vzponi so pete in šeste težavnostne stopnje. V skupini Civette sta preplezala klasično smer Solleder-Letenbauer, prvo šesto stopnjo v svetu, preplezano l. 1924. Nadalje sta preplezala tudi Torre Trieste smer Tissi.
9. Tečaj GRS je priredila Planinska zveza Jugoslavije v koči na Gozdu v dneh od 3.-8. avgusta 1953. Tečaj je mojstrsko vodil ing. Vinko Modec. Sodelovali so dr. Bogdan Brecelj, dr. Miha Potočnik, Herlec Emil, Marjan Perko, dr. Vavken Evgen, Miha Verovšek in Rado Kočevar. Tečajnikov je bilo nad 30, večinoma iz bratskih republik. Tečaj je odlično uspel. Težišče je bilo v prvi pomoči in osnovnem reševanju. Bratskim republikam je bil tako dan temelj organizacije GRS na njihovem področju. Pred zaključkom tečaja je bilo uvedeno poskusno reševanje izpod severne stene Škrlatice do Malega Tamarja v dolini Pišence. Zadnji dan v pa so inštruktorji demonstrirali reševanje z modernimi sredstvi v stenah Prisojnika.
Rado Kočevar
