Pri Komisiji za alpinizem PZS so objavili novo sezonsko poročilo po skoraj letu dni sistematičnega zbiranja podatkov o alpinističnih nesrečah (nezgodah?). Jeseni objavljen pregled je naletel na pozitiven in konstruktiven odziv, kar potrjuje, da je projekt stopil v prakso in postal del širše varnostne kulture v slovenski alpinistični skupnosti.
V zadnjih mesecih se je spletni nabiralnik Komisije počasi, a vztrajno polnil z novimi obrazci. Skupno število zbranih poročil bo kmalu preseglo sto, med njimi pa so tako zimske, letne in športnoplezalne nesreče (nezgode?) kot tudi dogodki iz preteklih let. V poročilu KA poudarja, da je število novih primerov od zadnje objave premajhno za novo statistično obdelavo, zato tokratni pregled temelji predvsem na kvalitativni analizi.
Nekaj kratkih opisov
– Spust po enem pramenu vrvi (cca. 30 metrov nad tlemi), samovarovanje, urejeno s francoskim vozlom in dynema zanko. Ker se neobremenjena (vlečna vrv) zaplete, se spuščajoči ustavi. Razpleta jo z obema rokama, ker je ravno na položnejšem delu se ustavi na polici, kjer stoji z obema nogama, vrv pa je neobremenjena. Rob police se odkruši, plezalec izgubi ravnotežje. Sproščen francoski vozel ne zagrabi takoj in začne drseti po vrvi. Po nekaj metrih se dynema prežge, odkrušena skala pa preseka vrv pod polico. Spuščajoči ostane samo še na Reversu in se zapelje čez konec vrvi v prazno.
– Napredujoči se je med študiranjem gibov usedel v klin, ki se je izpulil. Šlo je za težko, a že večkrat prosto preplezano smer. Ker je bila pred desetletji plezana tehnično, je bilo v raztežaju veliko dotrajane opreme. – Plezalec je padel pri plezanju previsne poči v prvem raztežaju smeri, ko se mu je odlomil stop. Žal nobeno izmed nameščenih vmesnih varoval ni zadržalo padca (vsa so se izpulila) in s približno 30 metrov je padel na tla.
– Napredujoči je med plezanjem naletel na sumljivo skalno klado, po kateri je potrkal, da bi ocenil njeno kakovost. Ocenil je, da je sumljiva ter želel popraviti nogo. Pri tem je omenjeno klado z roko rahlo obremenil, kar je bilo dovolj, da se je odlomila ter mu padla v naročje in ga podrla iz ravnotežja. Sledil je neizogibni padec. – Med zadnjim spustom po vrvi se je plezalcu izpulilo sidrišče. Padel je približno 15 m in obležal na tleh. K sreči se je iz nezavesti prebudil in sam sestopil.
– Napredujoči med plezanjem zadnjega raztežaja v detajlu išče dober stop za desno nogo. Opazi enega, ki je očitno črn od plezalk. Ker mu deluje sumljiv, ga sprva ne uporabi, vendar nekako ne najde ugodne alternative. Po minuti cincanja vseeno pohodi označen stop in skupaj z njim pade na polico nekaj metrov pod seboj.
– Napredujoči zaradi utrujenosti pade 4 metre nad zadnjim varovalom. Varovalec med padcem poskuša povzeti čim več vrvi, da bi padec skrajšal. Ob zaustavitvi padca mu roko stisne med vrv, varovalno napravo in obračalno vponko. Natančen opis poškodbe v poročilu ni podan, je bila pa roka zaradi otekline neuporabna za nadaljnje plezanje ali vrvne manevre. Naveza je prekinila vzpon in sestopila zaradi poškodbe varovalca, medtem ko je napredujoči osem metrski padec preživel brez posledic.
Zimska sezona: veliko ledu, veliko nesreč – (nezgod?)
Zimsko obdobje 2025/26 je zaznamovala dobra ledna sezona. Slapovi so ostali plezljivi dlje kot v preteklih letih, kar je prineslo tudi povečano število nesreč pri lednem plezanju. KA je zbrala podatke o desetih nezgodah in »near miss« dogodkih, ki so se zgodili izključno v januarju — povprečno vsaj en resen dogodek vsakih nekaj dni.
Najpogostejši vzroki so bili: zdrsi derez na skali ali slabše zaledenelih delih, padci zaradi utrujenosti ali nevplezanosti, spontani podori ledu, padajoče kamenje in led zaradi gneče v slapovih.
Več nesreč se je končalo z zlomi (golenice, lopatice, reber, gležnja), nekaj pa tudi brez poškodb, predvsem zaradi kakovostnega varovanja.
Plazovne razmere, ki jih je povzročilo sneženje v začetku februarja, so v Sloveniji minile brez izrazitega porasta nesreč — precej bolje kot v sosednjih alpskih državah. Pri KA ocenjujejo, da je k temu verjetno prispevala višja ozaveščenost o plazovni varnosti.
Odzivi na prejšnje poročilo
Po objavi jesenskega pregleda je Komisija prejela več vprašanj in komentarjev, ki so razkrili nekaj pogostih nesporazumov:
izraz »rutinirano obvladovanje težav« so mnogi razumeli preozko; pri KA poudarjajo, da gre za kombinacijo orientacije, gibanja v krušljivem terenu, postavljanja varovanja, kondicije in koncentracije — ne le za športnoplezalni nivo;
pri poročanju o poškodbah je treba upoštevati celoten kontekst dogodka, saj so nekatere poškodbe (npr. poškodbe hrbtenice) na terenu težko prepoznavne;
anonimnost poročanja ostaja absolutna, KA pa poziva k zaupanju in odprtemu deljenju izkušenj.
Začetek skalne sezone: opozorila in priporočila
Ob začetku skalne sezone KA opozarja na več dejavnikov, ki se ponavljajo iz leta v leto:
– vplezanje glave in telesa: priporočajo več lažjih tur, preden se plezalci lotijo zahtevnejših smeri;
razrahljana skala po zimi: prvi ponavljalci naj aktivno čistijo smeri, kjer je to varno;
– previdnost pri sidriščih: poročilo izpostavlja primer odloma skalnega ušesa med spustom — opozorilo, da je sidrišče na eni točki vedno tvegano;
– pozornost pri klinih in opremi: spomladanske razmere pogosto razrahljajo stare kline, zato naj bodo plezalci pozorni in jih po potrebi zamenjajo.
Komentarji, pripombe in pobude prek povezave:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfUoFbKIcec8MWwFkziuG9xeWBoZ4oc0juze1xDSYIUQ oXVIw/viewform?usp=dialog, na @pzs.si in osebno …
Poročilo pripravili: Vid Vilhar, AO Ljubljana-Matica, Matic Košir, AO Jesenice, član IO KA, Borut Gogala, AO Bohinj, Peter Bajec, AO Železničar, član IO KA …
Zaključek
Pri komisiji za alpinizem ocenjujejo, da se je projekt zbiranja poročil dobro prijel in da se v slovenskem gorskem svetu redno dogaja veliko situacij, ki so vredne strokovne obravnave. Pri KA pozivajo tudi starejše alpiniste, naj delijo tudi zgodbe iz preteklosti, saj so tehnični nauki iz njih vedno aktualni.
Komisija ostaja odprta za pripombe in pobude ter želi, da poročanje o nezgodah (?), nesrečah in »dogodkih« postane del splošne gorniške kulture …
20260601-pzs-ka-skoraj_nesrece-porocilo_od_202509_do_202604 (PDF, 1359 KB)
20251231-pzs-ka-skoraj_nesrece-porocilo_do_2025 (PDF, 1029 KB)
