Ljudska pravica, 31. december 1952
GOSPOD DIREKTOR, ODKRIL SEM NAJVIŠJO GORO SVETA!
Vročega poletnega dne 1852 v Calcutti. V Topografskem uradu Indije je bilo mirno, Nenadoma je planil šef merilec v urad direktorja in vzkliknil: Gospod direktor, odkril sem najvišjo goro na svetu. Pri merjenju vrhov, v Himalaji je pri Mount Everestu izračunal višino 8840 metrov. Čeprav so bile mogoče pri meritvah majhne netočnosti, vemo že več let, da je Mount Everest najvišja gora našega planeta. V preteklih tednih je zopet šlo za to, ali se bo ljudem posrečilo premagati najvišjo točko sveta. (Po novejših merjenjih je Everest visok 8882 m.)
ZAKAJ MOUNT EVEREST
Raziskovalci Tibeta so se prepirali, kako bi dali ime najvišji gori sveta. V dobi do leta 1921, ko je prva odprava naskakovala Mount Everest, so jo imenovali Chomolungma, po naše kraljevska mati sveta. Mount Everest, kot danes imenujemo najvišjo goro, se imenuje po Georgu Everestu, ki je bil leta 1852 vodja zemljemernega urada v Calcutti.
PRVI NAPAD NA MOUNT EVEREST
Od prvega poizkusa, da bi premagali Mount Everest, l. 1921, pa tjakaj do leta 1947, ko je bila proglašena neodvisnost Indije, so si Angleži zagotovili predpravico pri organiziranju ekspedicij. Kraljevska geografska družba in Alpinistični klub v Londonu sta bila iniciatorja prve ekspedicije leta 1921, ki jo je vodil višji oficir Howard Bury, kateremu sta bila v največjo pomoč major Moreheat in topograf Wheeler. Naloga te odprave je bila, raziskati možnosti, da bi premagali vrh. To nalogo so zadovoljivo izpolnili. Najboljša pot je peljala k njemu iz Tibeta in na tej poti so dosegli višino 7007 metrov.
DRUGA ODPRAVA LETA 1922
Rezultati odprave iz leta 1921 so takoj napotili k drugemu poskusu. prodreti čim više k Mount Everestu. General Bruce, takrat najboljši poznavalee Himalaje, je vodil odpravo. Znano je, da so dosegli brez kisika višino 8200 m. Alpinista Finch in Bruce, zadnji je bil bratranec generala Bruca, sta baje dosegla celo višino 8300 metrov.
TRETJA (1923) IN ČETRTA (1933) ODPRAVA DOSEGLI 8500 m
Pod vodstvom Nortona je nadaljevala naskok na Mount Everest tretja ekspedicija, in sicer po smeri Finch Bruce iz leta 1922. Brez kisika je ob mirnem in lepem vremenu 4. junija dosegla višino 8500 m: 8. junija sta udeleženca ekspedicije Mallory in Irvine naskočila brez kisika vrh toda vrnila se nista več. All sta ga dosegla in sta se ponesrečila šele pri sestopu! Nihče ne more tega povedati.
Osem let so morali Angleži potrpeti, da je Dalai Lama, takrat ne omejeni gospodar Tibeta, preklical svojo prepoved o nadaljnjem poizkušanju doseči Mount Everest. Nova odprava, ki jo je vodil Hugh Rudlettge, pa je zelo trpela zaradi monsunov (veter, ki piha več mesecev). Ta odprava je prav tako dosegla višino 8500 metrov, nato pa je bila prisiljena k povratku. Nekoliko niže je našla pri sestopu cepin, ki je bil Malloryev ali pa Irvinov.
PETA ODPRAVA
Pod vodstvom Erica Shiptona je bila njena naloga, raziskati snežne razmere med dobo monsunov in po njej. Prvikrat je imela ta odprava možnost, da uspešno naskoči vrh, toda Shipton je izgubil mnogo dragocenega časa. Če bi bil njegov na skok osredotočen na Everest, bi vrh (pogoji so bili ugodnejši kot prej) verjetno dosegel. Ker pa se je za mudil, ga je dohitela doba slabega vremena monsunov. Vzlic temu se je njegova odprava prvikrat povzpela na dvanajst vrhov okoli Mount Everesta, od katerih so bili vsi visoki od 6000 do več kot 7000 metrov.
NEUSPEH ŠESTE ODPRAVE LETA 1936
Pod vodstvom Rudlettgeja ter s Smythom kot njegovim namestnikom je šesta ekspedicija doživela popoln neuspeh. Monsun se je začel ob koncu maja; bil je pravi čudež, da so se udeleženci vrnili.
NAJCENEJŠA JE BILA SEDMA ODPRAVA LETA 1938
Tilmann, kot alpinist v himalajskem gorstvu zelo slaven, je prevzel vodstvo sedme odprave. Kot velik asket je zahteval tudi od svojih spremljevalcev najstrožjo disciplino. Njegova odprava je stala najmanj denarja, in sicer samo 50.000 švicarskih frankov. Od najvišjega taborišča (VI), ki je bilo v višini 8290 m, sta poizkušala najprej udeleženca Shipton in Smythe, nato pa Tilmann brez spremstva in prav tako Lloyd doseči vrh Everesta. Oba poizkusa sta spodletela, Lloyd je izrabil kisik, Tilmann pa je izjavil, da mu je vreme preprečilo osvojitev vrha.
Druga svetovna vojna je preprečila leta 1930 nov poskus. Leta 1942 je ameriški podpolkovnik R. Scott iz svojega vojaškega letala fotografiral Everest z vseh strani, in sicer, ko je skušal doseči višino 11.300 metrov.
Ne bi bilo prav, če ne bi omenili, da so tudi posamezniki, tako imenovani samohodci, poskušali doseči vrh. Že leta 1934 je samohodec Maurice Wilson poskusil doseči vrh Everesta. V naslednjih letih je Shiptonova odprava pri tretjem taborišču našla njegovo truplo. Mož je umrl zaradi izčrpanosti.
OD TIBETA K JUŽNI MEJI NEPALA
Z neodvisnostjo Indije so izgubili Angleži privilegije pri osvajanju Everesta. Pozneje so še Rusi poskušali najti pot iz Nepala k Everestu. Vesti, da so Rusi osvojili vrh Everesta, so se izkazale kot izmišljene.
OSMA IN DEVETA ODPRAVA
Odprava Američanov Houston očeta in sina skupaj s Tilmannom se je začela šele ob koncu oktobra 1950 in je imela samo 36 dni časa, da naskoči Everest od južne strani, in sicer po smeri iz Nepala. Houston je bil mnenja, da je november najbolj ugoden čas za vzpon na vrh Mount Everesta. Toda pri težavah na poti iz Nepala se je zmotil.
Shipton, vodja pete odprave, je prevzel Houstonovo odpravo in nadaljeval z njo raziskovanje smeri, ki so jo preteklo pomlad izbrali tudi švicarski alpinisti.
LETOS SO EVEREST NASKOČILI ŠVICARJI IN SE POVZPELI DOSLEJ NAJVIŠE- 8600 m
Ne vemo, ali bodo v alpinističnem svetu imenovali pomladansko švicarsko odpravo deseto, oziroma jesenske enajsto. Naj bo tako ali drugače, v odpravi, ki je naskočila Everest pomladi, je vodja plezalne grupe Chevalley skupaj z gorskim vodnikom in nosačem iz rodu Sherpas, po imenu Tensing, dosegel višino 8600 m, kamor doslej še ni stopila človeška noga. Toda neugodno vreme ju je prisililo, da sta se vrnila. Namesto junija so monsuni nastopili že maja.
Švicarska odprava pod vodstvom Lamberta in Chevalleya je, kot že rečeno, znova naskočila Mount Everest letošnje jesen. Odprava bi morala doseči svoj cilj okoli 15. novembra. Dne 27. oktobra je odprava prekoračila višino 8000 m. Tod so postavili taborišče št. 6, v katerega so prenesli živila, kisik in druge potrebščine. Toda 31. oktobra doba jesenskih monsunov je bila na pragu se je pripetila nesreča, zato so se morali umakniti v taborišče št. V višini 7880 m. Nato je nastopil orkan in sicer ob mrazu 30 stopinj pod ničlo. Le-ta jih je prisilit h končnemu umiku. Everest je ostal tudi tokrat nepremagan.
Krivično bi bilo, če ne bi pri vseh teh naskokih na Mount Everest poudarili sodelovanja domačinov rodu Sherpas iz Bhutana, od katerih se že druga generacija peča tudi s plezanjem. Če kdo od njih doseže višino 8000 m, dobi ime Tiger. Brez Sherpasov nedvomno odprave ne bi bile dosegle višine, kot so jo.
