Slovenski poročevalec, 12. oktober 1952
V ponedeljek 13. t.m. zvečer, bo inž. Herzog v unionski dvorani predaval o francoski odpravi na Anapurno (8078 m)
Razvojna pot svetovnega alpinizma je tesno povezana s prizadevanjem najboljših alpinistov za obvladanje poslednjih problemov v Alpah in na Stre hi sveta, v Himalaji, kjer se leto za letom bije neenak boj človeštva z višino, nevarnostmi in snežnimi viharji.
Ko sta leta 1925 Gustav Lettenbauer in Solleder preplezala prvo smer, ki sta jo ocenila v svetovnem merilu s šesto težavnostno stopnjo, to je, kjer ni mogoč povratek, sta odprla alpskemu svetu raj šeste stopnje Civetto, koder se je pozneje razvijala plezalna tehnika do poslednjih možnih storitev. Alpinisti-plezalci so poizkušali svojo srečo, sposobnosti in znanje in zmagovali najtežje probleme.
Svetovni alpinizem se je tedaj ločil v akrobatsko plezanje v suhi skali in v iskanje po slednjih problemov v še nepreplezanih ledenih stenah, hkrati pa se je začel boj za pristop na Mont Everest. Italijanska plezalna šola se je lotila suhe skale. Slavni Comici je s svojimi vodniki iz Cortine vodil to plezalno tehniko. Nemški alpinisti so krenili na pot zmagovanja zaledenelih sten. Welzenbach, Merkl, Peters in drugi so odlično reševali te probleme v severnih stenah Matterhorna, Grandes Jorassesa in Eigerja. Alpinisti svetovnega kova iz Anglije in Švice pa so družno s Francozi začeli končni boj za Mont Everest.
Ledeno in večnim snežnim, ledenim in kamnitim plazovom izpostavljeno, 1200 m visoko severno steno Matterhorna sta premagala 3. avgusta 1931. leta po 33-urnem napornem in skrajno nevarnem plezanju z bivakom sredi stene brata Toni in Franc Schmid. Reševanja drugega problema so se lotili najboljši alpinisti Francije, Italije, Švice in Nemčije, ki so začeli boj s 1500 metrov visoko steno Grandes Jorasses v masivu Mont Blanca, Stena je zahtevala veliko žrtev. Slavni nemški alpinist Rudolf Peters se je komaj rešil, ko se mu je tovariš Haringer tik pod vrhom smrtno ponesrečil. Šele l. 1935 je uspelo vztrajnemu naskakovalcu Rudolfu Petersu premagati vse napore in nevarnosti v družbi Martina Maierja. V naslednjih dneh je stena doživela še tri ponovitve, med njimi je bil uspešen tudi švicarski vodnik Raymond Lambert, ki je tisto leto obvladal še silno steno Aiguille du Dru in bil letos najbolj uspešen član švicarske ekspedicije na Mont Everest, kjer je dosegel višino 8621 m.
V Centralnih Alpah je ostala nepremagana še severna stena Eigerja. Nad 1800 metrov visoka stena je terjala leto za letom mnogo žrtev. Navezi Harer in Kasparek ter Heckmair in Vörg sta končno po 86 urah skrajno napornega in tveganega plezanja stopili na teme premaganega orjaka. Steno je pozneje ponovil in preplezal tudi Rebuffa, ki se je pripravljal za podvig na Anapurno.
Ko se je zaključil boj za poslednje probleme Alp, so najboljši alpinisti sveta začeli reševati probleme Himalaje. To ogromno gorstvo, ki se razprostira v dolžini nad 2500 km in širini 220 do 400 km med centralno Azijo in Indijskim oceanom ter obsega preko 700.000 kvadratnih kilometrov površine, je že od nekdaj predmet raziskovanja znanstvenikov in še prav posebej alpinistov, ki se hočejo povzpeti na več ko 30 nad 7300 m visokih vrhov. Prvi raziskovalci Himalaje so prišli tja že v letih okoli 1254. Slavna imena številnih znanstvenikov se prepletajo z imeni alpinistov in nosačev iz tibetanskih, nepalskih, kašmirskih in drugih rodov, posebno mesto pri osvajanju vrhov Himalaje pa zavzemajo nosači iz rodu Sherpasov.
Ekspedicije se vrste leto za letom. Velik uspeh je dosegla francoska ekspedicija v letu 1950, ki je vzela za cilj vrh L’ Anapurne (8078 metrov) in ga tudi dosegla. Vodeči člani odprave so bili inž. Maurice Herzog, Louis Lachenal, Terray, Rebuffat, Ichac in drugi. Prva dva sta 3. junija 1950 ob 14. uri stopila na ponosni vrh premaganega orjaka. Zmagovalca pa je le kratek čas navdajala sreča. Takoj na povratku ju je zajel strahovit snežni metež, pri čemer sta ozebla na nogah in rokah. Le skrajni napori ostalih članov ekspedicije so jima omogočili povratek.
O uspehih in težavah francoske ekspedicije v letu 1950 na vrh L’ Anapurne, kjer je sodelovalo osem najboljših francoskih alpinistov, bo v ponedeljek 13. oktobra predaval v veliki unionski dvorani v Ljubljani inž. Maurice Herzog ki je prišel v Jugoslavijo na povabilo Planinske zveze Jugoslavije. Ta veliki dogodek bo prav gotovo zanimal vso našo planinsko in alpinsko javnost.
Uroš Župančič
