O kombinirani gorniško-smučarski turi
Gran Paradiso je za marsikaterega gornika prvi pravi štiritisočak, za vodnike pa ostaja eden tistih vrhov, ki vedno znova potrjujejo svoje ime. Najvišja povsem italijanska gora ponuja vse, kar človek pričakuje od visokogorja: mogočno kuliso, urejene dostopne poti, prijazne koče in ravno prav tehničnih izzivov, da se tura vtisne v spomin.
https://www.lifetrek.si/gran-paradiso-4061-m-vzpon-in-smucanje/ — LIFETREK adventure travel agency
Srečo Rehberger je tokrat vodil skupino na kombinirano gorniško-smučarsko turo, ki je v celoti izpolnila pričakovanja. Že spodaj se pokrajina odpre v tipično alpsko idilo: travniki, globoke soteske in — kot naročeno — trop kozorogov, ki pozdravi obiskovalce na parkirišču. Vzpon proti koči poteka skozi pas borovcev in macesnov, po mehkih, z iglicami posutih poteh, ki spominjajo na sredozemske otoke bolj kot na visokogorje.
Koča na 2700 metrih ponudi klasično visokogorsko rutino: večerja ob sedmih, zajtrk ob štirih, spanje v sobici, ki je bolj funkcionalna kot prostorna. A tako pač je v gorah — in prav to daje turi svoj značaj.
Zgornji del Gran Paradisa zaznamuje kupola iz granitnih blokov, ki se dviga iz ledenika. Kratek skalni skok tik pod vrhom zahteva nekaj plezanja, a je dobro zavarovan. Na vrhu vsakogar vedno znova preseneti, kako udoben je vršni plato: široke, zglajene plošče, na katerih se sedi kot v parku, in razgled, ki ga lahko opišeš le z (eno) besedo — belissimo.
Smučanje je bilo za konec maja presenetljivo dobro. Na štiri tisoč metrih sneg trd, kljub visokim temperaturam v dolini. Celotna tura prinese približno 2200 višinskih metrov, od tega je bila polovica smučljiva, preostanek pa je bilo treba opraviti s smučmi na nahrbtniku. A v visokogorju je to prej pravilo kot izjema.
Zaradi vročine se skupina ni spuščala v dolino isti dan. Ostali so še eno noč v koči in se naslednje jutro, ob štirih, v hladnem in mirnem zraku odpravili navzdol. Odločitev, ki jo izkušen vodnik vedno pohvali — varneje, prijetneje in predvsem manj naporno.
Med vožnjo proti Aosti se vsake toliko časa pokaže jugozahodna podoba Mont Blanca. Z rumenimi Freneyskimi stolpi, ki se dvigajo proti vrhu, je to eden najbolj dramatičnih pogledov v Alpah. Tam potekajo smeri stopnje 7a na 4500 metrih — redkost, ki je v Evropi nima nobena druga gora.
Gran Paradiso tako ostaja to, kar je bil vedno: gora, ki nagradi trud, spoštuje znanje in ponudi izkušnjo, ki jo vodnik z veseljem ponovi.
