Pri stenskem helikopterskem reševanju se reševalec znajde v okolju, kjer se združijo izpostavljena vertikala, nepredvidljiva aerodinamika in časovna občutljivost. Prav zato se je v zadnjih letih kot ena najvarnejših in najbolj zanesljivih uveljavila t. i. hibridna metoda, ki združuje prednosti vitlanja in klasičnega alpinističnega pristopa.
Ko se prvi reševalec spusti proti steni, je njegov cilj jasen: čim prej vzpostaviti lastno neodvisnost od helikopterja. V trenutku, ko se dotakne skale, začne iskati najbližjo primerno točko za sidrišče. Včasih je to naravna razčlemba, drugič razpoka, v katero se da namestiti varovalo. Čeprav je bilo nekoč povsem običajno, da je reševalec izza pasu potegnil kladivo in v špranjo zabijal klin, se danes zaradi standardizacije, nadzora nad kakovostjo opreme, hitrejšega dela in nenavsezadnje, ker tehnika omogoča skoraj vse sidriščne točke (z)vrta. To prinaša večjo predvidljivost, manj »vibracij« in boljšo (zanesljivejšo) nosilnost, kar je pri reševanju ključno.
Ko je sidrišče enkrat postavljeno, se reševalec nanj vpne in razbremeni vitel. S tem postane stabilna točka v steni, ne več nihajoča obremenitev pod helikopterjem. Pilot lahko helikopter umakne iz neposredne bližine stene, kar zmanjša izpostavljenost turbulenci, odboju zraka in nevarnosti trka. Delovišče se umiri, komunikacija postane jasnejša, reševalec pa lahko začne pripravljati teren za prihod dodatnih članov ekipe.
Hibridna metoda omogoča, da drugi reševalci pridejo na mesto natančneje in z manj nihanja, kar je posebej pomembno pri oskrbi poškodovanca ali pripravi nosil. Stena se tako spremeni v urejeno delovišče, kjer se postopki izvajajo premišljeno in v ritmu, ki ga narekuje situacija, ne več helikopter.
Največja prednost metode je prav v tem, da reševalci niso več neposredno odvisni od helikopterja. Če se razmere poslabšajo, če veter spremeni smer ali če mora posadka zaradi varnosti takoj zapustiti območje, reševalci ostanejo varno pritrjeni v steni in lahko nadaljujejo delo, dokler se helikopter ne vrne. To bistveno zmanjša tveganje tako za posadko kot za poškodovanca.
V stenah, kjer se reševanja pogosto odvijajo v ozkih grapah, na izpostavljenih policah ali v razmerah, ki se hitro spreminjajo, hibridna metoda predstavlja logičen korak naprej. Združuje hitrost helikopterskega dostopa in varnost klasičnega plezanja — dva elementa, ki sta v gorskem reševanju neločljivo povezana … Namesto primernega izraza »hibridni« lahko (ob vajah) slišite tudi manj primernega, a bolj znamenitega: »We will drill, baby, drill.«
