G-L

G-L

Glas z gora 42/1945

Polet, 19. oktober 1945 dLib.si POTREBNO POJASNILO Slovenski planinci so se s svojim soglasnim sklepom, na svojem zboru dne 28. junija t. l., priključili novi telesno vzgojni organizaciji v Sloveniji. Pri Fizkulturnem odboru Slovenije je bil tedaj ustanovljen Pododbor za…

Glas z gora 38/1945

Polet, 21. september 1945 (dLib.si) JESENIŠKI GORSKI REŠEVALCI NA DELUVojna vihra je divjala tudi v naših gorah. Že leta 1942. je strmoglavilo letalo tik pod Kredarico. Še danes leže tam zgoreli ostanki razbitin, posadka pa se je rešila v partizansko…

Glas z gora 37/1945

Polet, 14. september 1945 (dLib.si) OBNOVLJENO DELO OSREDNJEGA DRUŠTVA SPD IN PODRUŽNIC  Zveza fizkulturnih društev, v katero se je po sklepu Zbora planincev, dne 28. junija t. l., vključilo tudi Slovensko planinsko društvo z vsemi podružnicami, je na svoji seji dne…

Glas z gora 36/1945

Polet, 6. september 1945 (dLib.si) MASOVNI IZLET NA TRIGLAV Jeseniška planinska skupina priredi masovni izlet vseh pripadnikov telesne vzgoje in še posebej planincev v krasote in veličino jesenske prirode okoli Triglava. To prijetnost in razkošje pa hoče združiti s koristnim…

Glas z gora 34/1945

Polet, 23. avgust 1945 (dLib.si) NOVA SMER V TRIGLAVSKI STENIGorski vodnik Joža Čop in znana plezalka Pavla Jesihova sta pretekli mesec rešila poslednji in največji problem v severni steni Triglava — Centralni steber v direktni smeri z izstopom na Kugyjevi…

Glas z gora 33/1945

Polet, 16. avgust 1945 (dLib.si) Z okupacijo je bilo naše planinstvo od vseh panog telesno vzgojnega udejstvovanja še najbolj prizadeto. Slovensko planinsko društvo je posedovalo 68 povsem opremljenih in dobro oskrbovanih planinskih postojank, katerih so se okupatorji takoj polastili. Toda…

Lovšin, V Triglavu in njegovi soseščini

Jutro. 15. december 1944 (dLib.si) V dolgih mesecih, ko smo posedali na obzidju starodavne Città San Angelo v osrčju Abrucev, smo ure in ure ogledovali najvišji vrh Apeninskega polotoka — Gran Sasso d´Italia. Motrili smo ga v vseh letnih časih…

Poslednje delo dr. Juliusa Kugyja

Jutro, 24. maj 1944 (dLib.si) Založba Leykam v Gradcu je izdala posthumno knjigo pred meseci umrlega alpinista in pisatelja dr. Julija Kugyja »Aus vergangener Zeit«. O tej knjigi, ki je bila v tisku tedaj, ko so njenega avtorja pokopali v…

Planinski vestnik je izšel

Jutro, 22. april 1944 (dLib.si) Prilagojen utesnjenemu obsegu, kakor ga narekujejo prilike in neprilike petega vojnega leta, nadaljuje »Planinski vestnik« tudi v letu 1944. svoje poslanstvo alpinističnega glasila in nadaljuje ga s prikupnim vzgonom in kvalitetnimi sredstvi. Pravkar je izšla…

Encijan

Živela je roža samotnasred travnika tihe dni,na bele snežnike so zrlevsak hip ji vlažne oči. Tam gori bi rada cvetelakjer blizu njen bratec — nebotam gori je bela srečatam bi se smehljala lepó. A roža ne more na gore,zato je…

Ljudje na vrhu Kameta

Jutro, 15. februar 1943 (dlib.si) Ob današnjih velikih vojnih dogodkih pozabljamo na razne pomembne doživljaje, uspehe in rekorde v teku obeh desetletij po prvi svetovni vojni. Ali se še spomnite, kolikšno pozornost je zbudilo poročilo o ekspediciji, ki se je pod…

Časnikar Janez Gregorin kot odličen plezalec in planinski pisatelj

Slovenski dom, 10. februar 1943 (dLib.si) »Planinski vestnik« priobčuje izpod peresa urednika dr. Arnošta Brileja spominski članek o pokojnem alpinistu, časnikarju in pisatelju Janezu Gregorinu, katerega ponatisnimo v celoti: Mnogo, mnogo prezgodaj — šele v dvaintridesetem letu svoje dobe —…

Ob 50 letnici Slovenskega planinskega društva

Slovenski dom, 10. februar 1943 (dLib.si) Ljubljana, 10. februarja Dne 27. februarja 1943 bo preteklo 50 let od rojstva Slovenskega planinskega društva. O nastanku te naše organizacije, ki je dovršila tekom pol stoletja svojega življenja pomembno in ob­širno delo, čitamo…

Časnikar Janez Gregorin

Ljubljana, 5. oktobra 1942 Bela žena je včeraj zatisnila oči po dolgi, hudi bolezni našemu stanovskemu tovarišu in publicistu Janezu Gregorinu, staremu komaj 31 let. Ljubitelji lepe slovenske besede, planinci in kulturni delavci so pokojnika poznali po njegovih umskih sposobnostih,…

Dva mlada Ziljana sta preplezala Grafendorfsko južno steno

Jutro, 1. september 1942 Dva mlada študenta beljaške gimnazije, Fritz Eder in Alfred Wiegele, oba iz Ziljske doline doma, sta te dni prva preplezala Grafendorfsko južno steno v Ziljskih Alpah. Preko stene, ki ima mnogo nevarnih previsov in zelo težavnih mest, sta se…

Dva mlada študenta žrtvi planinske nesreče

Jutro, 1. september 1942 V stenah Monvisa pri Torinu se je pripetila huda nesreča, ki je ugrabila življenje dveh drznih mladih planincev. Mario Lattes, 23-letni slušatelj tehnike iz Salazza, in I. Tornaghijeva, 20-letna visokošoka iz Torina, sta prejšnjo soboto prispela v kočo na sedlu…

Smrtna nesreča dveh plezalcev

Predzadnjo soboto sta mlada študenta, 23 letni Mario Lattes in 20 letna Marija Tornaghi, prispela iz Crissola v prvo planinsko kočo pod hribom Monviso. Naslednje jutro sta se namenila naskočiti težavno plezalno turo navzlic hladu in nevihtam, ki so divjale na…

Drzni vzpon na Elbrus

Jutro, 28. avgust 1942 Sijajno delo skupine bavarskih planinskih lovcev  Berlin, 26. avgust 1942 Listi opozarjajo s poudarkom na drzno dejanje skupine nemških vojakov, ki je zasadila nemško vojno zastavo na vrh Elbrusa. »Zwölfuhrblatt« doznava iz vojaškega vira, da je to podvzetje…

Štiri smrtne žrtve Špika

Jutro, 25. avgust 1942 Pri reševanju ponesrečencev je plaz ubil še dva mlada jeseniška planinarja V nedeljski številki »Jutra« smo poročali o nesreči, ki je zadela tri mlade planince Tomažina, Vodiška in Kovača pod Špikom. Navedli smo, da je odšla…

Smrtna nesreča v Julijskih Alpah

Jutro, 23. avgust 1942 22-letni Anton Tomažin, 21-letni Jožef Vodišek in 20-letni Janez Kovač, vsi trije z Jesenic, so se odločili za plezalno turo na Špik, ki je znan po svojih strminah. Ko se drugi dan niso vrnili, so se odpravili za njimi reševalci. Našli…

Planinski velikani nad kavkaško ravnino

Jutro, 22. avgust 1942 Ni se zgodilo prvič, da so Nemci prodrli na Kavkaz, že pred 24 leti so zasedle posamezne čete razprostrto pokrajino med Črnim in Kaspiškim morjem, že takrat so doživljali vojščaki močno nasprotje med stepo in visokim…

V gorovju

Jutro, 21. avgust 1942 … nad Admontom so planinske nesreče letos zelo številne. Doslej se je smrtno ponesrečilo že 11 izletnikov.  Poslednji dve žrtvi sta bila 15-letni dijak Alfred Englher in 16-letni praktikant Franc Grausam. V prepad sta padla, ko sta hotela preplezati nevarno steno. Mlada…

Strela je ubila šest turistov

Jutro, 18. avgust 1942 Kakor smo nedavno poročali, so na gori Olpererju našli pred tednom 5 mrtvih turistov, od katerih so trije viseli na vrvi, docela otrpli, druga dva pa sta ležala na tleh. Dva dni nato so našli še šesto…

Dve smrtni nesreči

Jutro, 13. avgust 1942 Zadnje dni poročajo nemški listi o vrsti novih nesreč v planinah. Dve smrtni nesreči sta se primerili nad Lienzom in nad Beljakom, prvi ponesrečenec je 17-letni pekovski vajenec Alojz Moser, koroški rojak, drugi pa je 49-letni Friderik Viljem…

Akvareli Eda Deržaja

Slovenski dom, 13. avgust 1942 V gornjih prostorih galerije Obersnel, ki je ponudila že marsikateremu našemu umetniku gostoljubno streho za razstavo, nam kaže delo zadnjega časa slikar Edo Deržaj, tokrat same akvarele, dvainštirideset po številu. In kar lahko že v…

Šest turistov so našli mrtvih

Jutro, 11. avgust 1942 Na južnem pobočju ziljskih ledenikov so našli neki izletniki te dni štiri turiste mrtve, sedeče v snegu. Neka druga skupina izletnikov je kmalu nato našla še dva zmrzla turista. Takoj so bili alarmirani reševalci in orožniki.…

Strela je ubila družinskega očeta

Jutro, 8. avgust 1942 Posebno tragična nesreča se je zgodila ob nedavnem neurju na Jezerskem. 56-letnega delavca Jožefa Štularja je ubila strela, ko je obiral češnjo. Pokojnik je zapustil šest otrok. Bil je s Spodnjega Jezerskega.

Razstava akvarelov E. Deržaja

Jutro, 4. avgust 1942 V Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti (zgornji prostori) je bila v nedeljo dopoldne otvorjena razstava znanega slikarja Eda Deržaja. Tokrat predstavlja občinstvu same akvarele, 42 po številu.  Za tehniko Deržajevih akvarelov je značilno, da na prvi pogled…