G-L

G-L

Ob arhivu PD Kamnik

Pavel Kemperle: Planinska društva Ljubljana, Kamnik in Celje so leta 1953 slovesno praznovala svoj 60-letni jubilej. Petdesetletnice ni bilo mogoče praznovati, ker je bil tu okupator. Poleg proslave pri otvoritvi prenovljene koče na Kamniškem sedlu, javnih predavanj, objave zgodovine društva…

Alpinistične novice november/1963

GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA NA POLJSKEM — G. O. P. R. Obisk v Visokih Tatrah in Zakopanih smo združili s prijateljskim srečanjem z reševalci poljske GRS.Tiste dni so že imeli goste. Na oglede so prišli reševalci iz Bolgarije in po telefonu…

Tožba starega macesna

Miran Marussig: Kaj se lahko zgodi v življenju drevesa, priraslega na tla, nepomičnega in takega, kakršen je macesen? Nič, ali vsaj zelo malo. Če se posuši, pravimo, da je dozorel, če ga posekamo, je bil zrel, če pa raste, nas…

Erjavškov Tone

Marija Grzinčič: »Sem dal nekemu dekletu naslov, me bo prišla obiskat,« me je Tone hudomušno najavil svoji ženi. Vsaj rekel mi je, da ji bo tako ponagajal. Pa ga dobro pozna, svojega divjega kozla, ki ni prav nič divji, pač…

Kako je Jože Ajdovec gradil prva pota v planinah

Ivan Zika: Kamniški planinci so se takoj po ustanovitvi društva lotili gradnje gorskih poti, da bi turistom omogočili lažji dostop do vrhov. Gradnjo so zaupali izkušenemu gorniku in najboljšemu poznavalcu planinskega sveta pod Grintovci Jožetu Ajdovcu, ki je vse svoje…

Podobe iz Bistrice

Pavle Kemperle: Dež je ponehaval, noč je prinesla iz zasneženih Grintovcev hladno jesensko jutro, nad Kamnik pa je legla gosta neprodirna megla tako trdo, kot bi se nikoli več ne hotela dvigniti.In človek si je zaželel sonca. »Dobro, da je…

Razgled po svetu 10/1963

Tine Orel AVSTRIJSKO KAVKAŠKO EKSPEDICIJO L. 1958 je strokovno dovršeno opisal Erich Vanis. Bilo je 9 članov OTK, vodja je bil Hans Schwanda. Imeli so dovoljenje za pet tednov bivanja v SZ, plačali so vožnjo Dunaj—Moskva in Kijev—Dunaj vnaprej. Stroške…

Nema bitka v steni

Najtežje reševanje, kar jih pomnijo gorski reševalci Tedenska tribuna, 1. oktober 1963 Vzrok nesreče zavit v skrivnost – Drzen podvig gorskih reševalcev – Štirje dnevi napornega reševanja V steni ni bilo sonca. V mrakobni senci je bila še bolj grozljiva,…

Razgled po svetu 9/1963

Tine Orel STOLETNICO ima letos tudi CAI. Proslavil jo bo med drugim od 4. do 11. sept. v Torinu. Pošta bo izdala posebno znamko. Počastili bodo grob Quintina Selle, ustanovitelja CAI, organizirali slavnostne vzpone na Monte Roso, Mt. Blanc, Gran…

Trije dnevi reševanja v Steni

Zaključili so eno najtežjih reševanj v severni steni Triglava Panorama, 28. september 1963 Reševalci z Jesenic in Mojstrane so reševali v Severni triglavski steni nad 30 ur — Pokazali so izredno sposobnost in nadčloveško požrtvovalnost — Posebno priznanje zasluži veteran…

Nočno reševanje

Krušic Janez Aljažev dom v Vratih v letih 1947-1949Kadarkoli smo prišli v Aljažev dom pred plezalno turo ali po njej, nas je sprejel zgovorni oskrbnik Ernest Derganc z glasnim vzklikanjem. Zvečer smo včasih kramljali z njim dolgo v noč. Kratkočasil…

Astro Zap – Le Trident du Tacul

Primorski dnevnik, 21. september 1963 Neugnani Walter Bonatti je s svojim prijateljem Cosimom Zappellijem opravil še en velik vzpon: po zahodni steni Tridenta. Na sliki sta plezalca po vrnitvi v Courmayeur

Vlak pelje na Kavkaz

Iskali smo težave, in bili veseli Tedenska tribuna, 17. september 1963 – dLib.si Stožec svetlobe tipa v noč. čez trhle snežene mostove nad ledeniškimi razpokami, v senco ogromne stene, kjer je noč še temnejša, še bolj hladna.Štirje prameni svetlobe s…

Sovjetski alpinisti so se uspešno spoprijeli s Čopovim stebrom

Tedenska tribuna, 17. september 1963 – dLib.si Sovjetski alpinisti so vrnili obisk svojim slovenskim tovarišem – Desetčlanska odprava najboljših ukrajinskih alpinistov se je enajst dni mudila v Julijskih Alpah. NA SLIKI: Sovjetska alpinista, ki sta premagala Čopov steber in njegov…

Razgled po svetu 8/1963

Tine Orel GRANDES JORASSES so mogočen masiv iz šestih stebrov, greben jim je 1000 m dolg, vrhovi pa so v glavnem poimenovani po znanih alpinistih iz klasične dobe: Pointe Young (4000 m), Pointe Margherita (4065 m), Pointe Helen (4045 m),…

Alpinistične novice avgust/1963

GORSKI REŠEVALCI V TRENTI IMAJO SVOJO POSTAJO V petek 7. junija 1963 so se v prijaznem domu Zlatorog v Trenti zbrali gorski reševalci iz Tolmina, Bovca in Trente. Namen sestanka: vaje, izpiti in izpopolnitev reševalne službe v tem delu Slovenije.V…

O treningu alpinistov

Vid Mesarič O treningu alpinistov bi rad govoril v dveh delih. V prvem delu ne boste brali o treningu. Če bi znal to, kar hočem povedati, povedati dovolj jasno, tedaj drugi del predavanja sploh ne bi bil potreben, saj bi…

Ledinska imena v Robanovem kotu (konec)

Jože Vršnik-Roban Druga imena: Vršič, Okrogla peč, Vetrni hribr, Križevka, Osrani hribr (tu prenočujejo goveda na paši), Žitni hribr, Žitna jama, (tu so nekdaj v novinah pridelovali žito, zdaj je gozd), Brinjeva jama, Dolgi hribr, Sušnatnica (visok skalni greben, zaradi…

Oskrbnikovi zapiski

Andrej Karničar Pot na kočoKonec aprila ali pa šele maja oprtam nahrbtnik. Po nekaj minutah se moja pot začne hitro dvigati, tako da se na klopci pod staro košato lipo že kar prileže nekaj počitka, ki ga hlastno porabim za…

Od mraza in strahu mati in sin umrla v hribih

Primorski dnevnik, 15. avgust 1963 AOSTA, 14. — Neka Švicarka in njen 7-letni sinček sta preteklo noč umrla od mraza in strahu, potem ko sta ostala več ur na odprtem hribu Arpette sredi nevihte. Trupli so prenesli v Švico s…

Alpinistične novice julij/1963

TO IN ONO Z LETOŠNJIH SREČANJ GORSKIH REŠEVALCEV Gorski reševalci pravzaprav nikdar ne smejo počivati. Kadar niso v akciji, se sami za lastno zabavo in kondicijo ubadajo z vzponi in stenami. Tečaji, posveti in seminarji pa skrbe za to, da…

Razgled po svetu 7/1963

Tine Orel ŠPORT BREZ PUBLIKE bi naj ostal alpinizem, tako pravi znani alpinist Ruedi Schatz. Brez publike, brez ploskanja, nagrad in kategorizacij, a ne brez skromnih priznanj, ki jih opravičuje vsesplošna človeška lastnost — nečimrnost. Nekaj koncesij tej lastnosti je…

Ledinska imena v Robanovem kotu – 2

Jože Vršnik-Roban Nad Ravno pečjo so Turni (precej podobni postavljenim kegljem), nad njimi pa so Ruče. To so nekakšne kraške kotline, ponekod z redkim drevjem obrasle, drugod pa je spet huda gošča. V teh kotlinah je veliko skalovja, pozimi pa…

Plazovi na Zelenici

Ciril Praček: Dolgi pramen ročne svetilke je tipal skozi snežni metež po shojeni gazi. Zdelo se mi je, da bi morali biti že davno pri karavli. Končno sem le zaznal pasji lajež. Trije smo bili z Jesenic, Maki, Burnik in…

Razgled po svetu 6/1963

Tine Orel PIERRE ALLAIN je znan francoski alpinistični avtor in mednarodno znana osebnost v alpinističnih krogih. Upoštevan je njegov učbenik o alpinistični opremi »L’art de l’alpinisme« s Perardovimi ilustracijami, ki je izšel pri založbi Amiot — Dumont v Parizu. Na…

Ledinska imena v Robanovem kotu

Jože Vršnik-Roban Robanov kot so v zadnjih letih že dvakrat raztegnili, kakor v pravljici Ribničani cerkev. Prvič leta 1949, ko ga je oblast vzela kot naravno znamenitost v zaščito, v drugič pa, ko so celi spodnji okolici Solčave dali ime…

Tri planinske zgodbe

Miran Marussig PRVA»MUCKA,« je dejal Janez prijateljici, ko sta sedela na vrhu Planjave, »vidiš, kako je svet velik in koliko mirnih kotičkov je v gorah. Kaj takega ne najdeš v dolini. Parki so polni in ljudje so kakor mravlje. Za…

Živa skala – mrtev obraz

Lojze Zupanc: Sredi maja, če ne že prej, je vsako leto odprta in pred snežnimi zameti varna tudi pot na čudežno lepi Vršič. In tako je predlanski mesec maj tudi mene zvabil, da sem v Škofji Loki sedel na gorenj…

Gora v podobi skozi stoletja

France Zupan: Gora v likovni umetnosti predstavlja svoje vrste problem. Če gledamo s stališča našega časa, potem moramo takoj priznati, da alpinistika 20. stoletja ni rodila svojega umetnika-slikarja. Kar preveč res je, da je zlata doba alpskega slikarstva že davno…

Razgled po svetu 5/1963

Tine Orel V INFORMACIJO NAŠIM ALPINISTKAM: Mednarodna ženska ekspedicija »Sto žena na Mt. Blancu« (Cento donne sul Monte Bianco), ki si jo je zamislil in ki jo bo vodil žurnalist — alpinist Fulvio Campiotti, bo odšla iz Milana v ponedeljek…