Primorski dnevnik, 26. september 1972
Planine so spet terjale krvavi davek
Ferruccio Rocchi, Egon Puntar in Marto Orsini so bili namenjeni na vrh po italijanski zavarovani poti – Nesreči je zelo verjetno botrovala plast ledu na skalah – Pogreb danes ob 16. na Proseku
Reševalne skupine CAI, finančnih stražnikov in policije so včeraj zjutraj prepeljale v dolino trupla 59-letnega Ferruccia Rocchija, 26- letnega Egona Puntarja in komaj 16-letnega Marca Orsiniia, ki so se
v nedeljo smrtno ponesrečili v severni steni Mangarta.
Točnih okoliščin, v katerih se je nesreča zgodila, še vedno niso pojasnili in zelo verjetno ne bodo znane nikoli. Po poročilih reševalcev kaže, da je enemu od treh spodrsnilo, saj je bilo zelo mrzlo in na skalah je bila tu in tam tenka plast ledu, tako da so vsi trije zgrmeli v 200 metrov globok prepad, kjer so obležali mrtvi.
Puntar, Rocchi in Orsani so se podali v nedeljo zjutraj skupno z drugimi prijatelji skozi Kobarid in Bovec do koče na Mangartu. Trojica je nato odšla po žlebu na italijansko stran do zavetišča Nogara (1850 m), od koder so naskočili severno steno po zavarovani poti, ki sama po sebi ni posebno zahtevna, je pa dokaj izpostavljena ter se dviga približno 600 do 800 metrov navpično. Trojica je bila v navezi, skupina Avstrijcev, ki jih je od daleč opazovala pa trdi, da se niso zavarovali, temveč so se vzpenjali drug za drugim. To jim je bilo tudi usodno: v nedeljo je bilo namreč kljub lepemu vremenu zelo hladno in skale so bile prekrite s snegom ali pa s tenko plastjo ledu. Razen Rocchija, ki je bil navdušen planinec, ni bil nihče primerno opremljen: Puntar in Orsini sta bila obuta v lahke čevlje.
Ker treh planincev ni bilo predolgo nazaj, so se prijatelji, med katerimi je bila tudi Rocchijeva žena, vznemirili in obvestili reševalce. Na kraj so v kratkem času prispeli člani CAI, finančni stražniki, policija in člani gorske reševalne službe iz Bovca. Kmalu je postalo jasno, da se je v planinah spet odigrala tragedija: reševalce sta na trupla tako rekoč opozorila orla, ki sta krožila nad krajem, kjer so ležali trije ponesrečenci.
Bilo je že pozno zvečer in trupel ni bilo več mogoče prepeljati v dolino. Obvestili so Rocchijevo ženo, ki je bila še vedno v koči na Mangartu. Ob tragični vesti je gospe Tončki postalo slabo, ko pa je prišla k sebi, so jo prijatelji prepričali, da se je z njimi vrnila v Trst.
Člani reševalnih skupin so prespali v koči na Mangartu, včeraj ob prvem svitu pa so se podali na kraj, kjer so ležala trupla ponesrečencev in so jih že zjutraj prepeljali najprej k Belopeškim jezerom in nato v Trbiž. Iz Trsta so dopotovali svojci ponesrečencev, ki so morali ugotoviti oz. potrditi njihovo istovetnost.
Puntar in Rocchi sta bivala na Proseku, mladi Orsini pa na Kontovelu.
Egon Puntar je bil znan športnik, saj je igral nogomet v vrstah domačega Primorja in je v zadnjih sezonah odigral kar 30 tekem v rdečerumenem dresu, v glavnem kot desno krilo. V prejšnji nogometni sezoni je imel hujšo prometno nesrečo, v kateri si je poškodoval obe koleni. Presenetljivo hitro je okreval in je od takrat že nekajkrat nastopil v proseških vrstah. Pred kratkim si je kupil športno motorno kolo, kar pa staršem ni bilo všeč. Za izlet na Mangart z Rocchijem, ki mu je bil stric, ni bil preveč navdušen, odločil se je v zadnjem trenutku, kot da bi slutil, da se z izleta ne bo več vrnil v krog domačih.
Farruccio Rocchi je bil že upokojen, služil pa je v civilni policiji. Pred leti se je oženil na Proseku. Od mladih let je bil navdušen hribolazec in je prepričal oba nečaka, da sta se mu pridružila.
Marco Orsini se je rodil v daljni Avstraliji, v Melbournu, kamor so se preselili njegovi starši. Pred tremi leti se je družina vrnila in se nastanila na Kontovelu. Marco je imel v začetku preglavice z jezikom, saj je obvladal le angleščino, v zadnjih dveh letih pa se je njegovo znanje italijanščine odločno popravilo, tako da ni imel niti v šoli več skrbi. Na Kontovelu in na Proseku se je takoj vključil v družbo mladih, saj pri njih jezik ni nobena ovira.
Trupla Ferruccia Rocchija, Egona Puntarja in Marca Orsinija bodo danes pripeljali iz Trbiža. Pogreb bo ob 16. iz proseške cerkve na domače pokopališče.
