Glas, 2. avgust 1972
Uroš Župančič: Zdaj, ko poletje prerašča v polno planinsko-turistično in alpinistično sezono, ko delovni kolektivi prirejajo množične izlete v gore, so naši gorski reševalci takorekoč dan in noč pripravljeni na teke ter odgovorne akcije v planinah. Pomagati morajo slabo opremljenim izletnikom in plezalcem, ki se odpravljajo na izlete in vzpone, za katere niso primerno opremljeni ali trenirani. Gorski reševalci prav gotovo ne morejo biti kos vsemu, zlasti pa ne utegnejo pomagati tistim, ki podcenjujejo številne nevarnosti ali pa precenjujejo svoje sposobnosti. Letošnje poletje obiskovalcem gora ni najbolj naslonjeno. Nevarna in strma snežišča predstavljajo resno nevarnost za ljudi, ki niso primerno obuti in ki nimajo popotne palice ali cepina. Obilna in številna deževja krušijo skale; tudi to ogroža življenja izletnikov. Nagle spremembe vremena, neurja in nevihte so velika nevarnost za obiskovalce gora.
TRIGLAV JE ZAHTEVAL ŠTIRI SMRTNE ŽRTVE
Pretekli teden je hitelo v planine rekordno število ljubiteljev gora. Največji naval je seveda doživel Triglav. Vreme je bilo v soboto lepo, skoraj idealno za vzpon na naš najvišji vrh. Mladi iz Dobrave pri Kropi so se veselili tega podviga. S seboj so povabili tudi Angležinjo Mary Isabel Waghorne, ki letuje pri znancih na Dobravi. Nekako ob 7. uri je skupinica zapustila Triglavski dom na Kredarici, hoteč se prek Malega in Velikega Triglava spustiti k Planiki in nadaljevati pot prek Doliča in Sedmerih jezer do Bohinja. Naglo so prispeli na Mali Triglav, kjer so odložili nahrbtnike ter brezskrbno hiteli po grebenu proti vrhu. Skupaj z Dobravci se je v soboto, 29. julija, zbralo na vrhu Triglava prek 40 obiskovalcev. Viharni oblaki, ki so lebdeli nad Bohinjem in Trento, so bili grozeči in nasičeni z elektriko. Vsi izletniki so se zato podvizali. V zraku, iz klinov in iz žic je sršela elektrika, ki je nekako ob 9. uri in 30 minut dosegla svoj ognjeni višek. Takrat je čelna skupina že začela sestopati z vrha Malega Triglava proti razpotju Kredarica-Planika. Nenadoma je ognjeni bič udaril med planince. Pred očmi so zagledali žarečo kroglo. Bič je udaril večkrat zapored in planince razmetal daleč naokrog. Marjan Rakovec, Roman Avguštin in Jože Ješe so bili tik pod vrhom Malega Triglava smrtno poškodovani. Podlegli so streli in udarcem ob padcu. Močno ožgana in ranjena sta bila tudi Milan Čemažar in Janez Žumer z Bleda, ki sta zavzela Triglav iz Doliča in sta se skupaj z ostalimi spuščala proti Kredarici. Reševalci so pozneje ugotovili še eno smrtno žrtev: Janeza Krča iz Kranja je strela zadela pri sestopu s Triglava, nedaleč od spominske plošče Marku Pernhartu. Katastrofo pod vrhom Malega Triglava so bolj ali manj srečno preživeli ostali člani druščine iz Dobrave (Drago Terlikar, Ljudmila Vidic in Darko Vidic ter Peter Obrč iz Ljubljane), vendar so bili priča strašne, uničujoče moči ognjenega biča, Elijevega ognja, ki je kruto in neusmiljeno gospodaril na Malem Triglavu. Tragedija je presegla vse podobne v svetovni in naši zgodovini (Kočna in Skuta).
Gorske reševalne službe na Jesenicah, v Mojstrani in pod Triglavom so bile o nesreči na Malem Triglavu obveščene ob 10. url, in sicer prek meteorološke postaje v Triglavskem domu na Kredarici. Takoj, kljub hudemu neurju, ki je tedaj vladalo povsod po Sloveniji in še prav posebej na Gorenjskem, so gorski reševalci mobilizirali svoje člane in stopili v akcijo. Plezalci in alpinisti, ki so se tedaj nahajali na Triglavu ali v njegovi soseščini, so nemudoma začeli z reševanjem. TAM iz Maribora, ki je priredil kolektivni izlet na Triglav, je poslal na kraj nesreče svoje najboljše može. V Vratih so bili alpinisti iz Tržiča in Mojstrane. Le-ti so kot prvi prinesli tehnični reševalni material (Mariner nosila, vrvi, kline in ostalo). Reševanje lažje in težje poškodovanih je steklo v zgodnjih popoldanskih urah, smrtno ponesrečenih pa nekoliko kasneje.
Triglav je bil še vedno nevarno naelektren, vendar so reševalci uspeli prenesti na Kredarico vse preživele in tudi dve trupli. Iz Triglavskega doma je žalostna procesija nadaljevala pot v dolino Krme, saj helikopter GRS ne more pristati na Kredarici. Gorski reševalci so v nedeljo zjutraj odšli iskat še ostala dva mrtveca. Nov helikopter, ki je v nedeljo zjutraj pristal na Kredarici, je odpeljal v dolino lažje poškodovane, reševalci pa so morali iz neznanih razlogov prevzeti novo nalogo. Transportirali so štiri smrtno ponesrečene s Kredarice v dolino Krme, kjer jih je prevzel reševalni avto, ki je trupla prepeljal v mrtvašnico na Dovjem. Slednja je tako sprejela že 33 smrtnih žrtev glava. Tragedija na Malem Triglavu, ki je terjala štiri smrtne žrtve, je resno opozorilo, da zahtevajo gore skrajno previdnost. Na začetku vsakega izleta, smučarske ture ali vzpona moramo vedno pomisliti tudi na morebiten tragičen konec. Nazadnje se velja vprašati, kdaj bo gorskim reševalcem končno prihranjeno naporno prenašanje ponesrečencev z gora v dolino. Gorski reševalci so pripravljeni in tudi sposobni reševati ponesrečence in trupla iz nevarnih in nedostopnih terenov, iz previsnih in prepadnih sten, vendar bi jim moderna tehnična pomoč predvsem helikopterji, močno olajšala napore, ki presegajo njihove fizične sposobnosti.
