Alpinistične novice 41/1972

Katero smer je izbrala IV. JAHO?

Čeprav vodja IV. JAHO Aleš Kunaver v svojem zadnjem pismu (napisal ga je 7. septembra, dan po prihodu v bazno taborišče) ni omenil katero smer pristopa na Makalu (8475 m) bodo izbrali, saj tega še niti ni mogel, sedaj lahko že z veliko verjetnostjo trdimo, da so izbrali jugovzhodni greben (japonska smer iz leta 1970). To potrjujejo predvsem velike, višine prvih taborišč, ki so jih posredovale tuje agencije (tabor II – 6250 m, tabor III – 7320 metrov).
Na dokončno oceno dogodkov v Tibetu bomo morali pač počakati, lahko pa zapišemo nekaj zanimivosti v zvezi z našo odpravo. Japonska, vodil jo je Makoto Hara, je štela skupno kar 18 članov (14, če pri obeh štejemo vse) in imeli so 25 Šerp (naši le 10). Tudi prtljage so imeli Japonci precej več, kar najlepše ilustrira razmerje med nosači (500 Japonci). Japonci so prišli v bazo 20. marca 1970 (naši 6. septembra 1972), vzpon pa so končali šele 23. maja – zanj so potrebovali 69 dni in se je po njihovi izjavi zavlekel kar za dobre tri tedne. Da pa »Japonska smer« nikakor ni lahka priča dejstvo, da je grebena okoli 5 km (večinoma v višini nad 7900 m) in da so samo fiksnih vrvi za zavarovanje spodnjega dela smeri potrebovali 4880 m.
Še razveseljiva novica za vse tiste, ki se bodo udeležili sedemdnevnega izleta PZS v Indijo in Nepal z letalom, ki bo odšel po naše himalajce. Po zadnjih podatkih so organizatorji uspeli znižati stroške na 4.990 din (prvotna cena 5.190 din) in 67 dolarjev za Nepal in na 3.890 din (prej 4.590 din) in 63 dolarjev za tiste, ki bodo potovali le v Indijo. Vse informacije nudi pisarna PZS (312-553) – Dvoržakova 9, ki tudi še sprejema prijave.

Kje je vrv?
Potem ko sta 13. avgusta letos Igor Golli in Rado Serjak kot druga naveza ponovila »direktno« na Tschadov steber v Travniku, sta se po vrvi spustila po originalni Tscadovi smeri pod steno. Toda med spustom v zadnji dolžini se jima je vrv zataknila in kljub številnim poskusom je nista mogla izvleči. Drugi dan je Golli še enkrat poskusil, vendar se mu prav tako ni posrečilo. Ker sta se morala vrniti domov, sta jo pustila viseti v prepričanju, da bo konec tedna še vedno tam. Žal pa sta se uštela.
Vrv je za alpinista prav gotovo najdragocenejši del plezalne opreme, zato sta povpraševala vse, ki bi o njeni usodi lahko karkoli vedeli. Za sedaj nista zvedela ničesar, morda pa bi jima lahko pomagal kdo izmed bralcev? Dragocen bi bil vsak podatek, sporočite pa ga lahko na PD Ljubljana-matica (Miklošičeva 17).

Dejavnost AAO
Jesenska alpinistična šola Akademskega alpinističnega odseka se je že pričela. V četrtek bo predaval načelnik Janez Gradišar o plezalni tehniki in novitetah na tem področju, naslednji četrtek bo Joco Balant prikazal diapozitive z Bernine in Ortlerja, 26. t. m. pa bo zanimivo predavanje o vzponu na Pik Komunizma.
Določen je tudi že datum letošnjega »zaključka sezone«. Kot ponavadi bo v Tamarju in sicer 4. novembra združen s sprejemom novih članov.

»Randez-vous« brez naših
Letošnje srečanje alpinistk (12. do 22. avgusta) v slovaških Tatrah je bilo prvo, ki se ga naše predstavnice niso udeležile. V modernem »FIS« hotelu na Škrbskem plesu so se zbrale plezalke iz Švice, Poljske, Avstrije, Francije, Anglije, Danske, Italije, Bolgarije in seveda ČSSR. Naslednje srečanje bo v Berchtesgadnu pod steno Watzmana.

Poljska planinska literatura
Poljsko alpinistično glasilo »Taternik« slavi letos 65-letnico obstoja (1907) in 25-letnico ponovnega izhajanja. Izhajati je prenehalo ob okupaciji leta 1939, kljub temu pa sta dve številki izšli tudi med vojno. Ena ilegalno v Varšavi, druga pa v Švici. Izdajatelj je Klub Wisokogorski (ob pomoči založbe Prasa), imajo navadno štiri številke na leto (po 48 strani), naklado pa 5000 izvodov.
Pri založbi »Šport in turizem« so letos izdali obsežno delo prof. Juzefa Šaflarskega »Poznavanje Tater«, ki na 618 straneh obravnava zgodovino Tater od začetka XVII. stoletja do leta 1850. V tisku imajo še tri zanimiva dela. Jozef Nika je pripravil vodnik (615 strani) po poljskih in slovaških Tatrah, reševalci knjigo »Signali planincev«, ki obravnava zgodovino njihove GRS (ustanovljene leta 1909), alpinisti pa »Poslednji juriš na Kjangjang Kiš« s popisom njihove lanske uspešne odprave na ta sedemtisočak v Karakorumu.

Tvegana reševalna akcija
Reševanje s helikopterji v gorah postaja vsak dan bolj popolno, bolj drzno in dražje, čeprav se povsod po svetu zavedajo, da pilot sam ne more ničesar, če je še tako izvežban in da se nikdar ne smejo zanesti le na helikopter (vzporedno vedno teče še »klasična akcija«), poskušajo včasih nemogoče. In včasih se take akcije končajo žal tudi tragično, kot pred kratkim v Avstriji.
Iz Francije poročajo o uspeli drzni akciji v steni Druja. Dva angleška plezalca je zajelo neurje in eden si je tako težko poškodoval noge, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Helikopter reševalne službe se mu je po dveh dneh tako približal (elisa je bila komaj meter od skale), da so mu lahko vrgli vrv in ga potegnili v helikopter, ki ga je že 10 minut za tem odložil pred bolnišnico.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja