Pred petimi leti
Minilo je pet let, odkar smo v našem časopisu prvič objavili ALPINISTIČNE NOVICE. Čeprav so alpinistične novice mesec dni mlajše od rubrike »Planine in ljudje«, gradivo vseeno obsega prek 750 tipkanih strani, kar bi bila že kar obsežna knjiga. Obsežen bi bil prav tako tudi seznam sodelavcev, toda tega žal nismo vodili. Ugotovimo pa lahko, da je to edina tovrstna redna rubrika v Jugoslaviji in da so ji podobne tudi po svetu zelo redke.
Odhod v Pamir
Naša odprava »Pik Komunizma 72«, ki jo sestavljajo: Franc Jeromen, Janez Rupar, Marjan Manfreda in Ludvik Rožič, vodi pa načelnik GRS Bine Vengust, bo iz Ljubljane odpotovala v nedeljo in sicer z vlakom do Moskve. V sredo pa bodo iz Moskve poleteli v podnožje Pamirja, skupaj z domačimi alpinisti. To je že naša tretja odprava v Pamir. Prva je bila leta 1967 (od 16. julija do 1. septembra: vodja dr. Miha Potočnik, člani – Blažina, Dimitrov, Ekar, Mahkota, Ščetinin Barbka in Peter), druga pa leta 1969 ( 8. julija do 12. avgusta – Šegula, Salberger). Obe sta imeli za cilj Pik Lenin, ki je s 7134 m tretji najvišji vrh v SZ. Doseglo ga je 8 alpinistov, sedaj pa je na vrsti najvišji vrh.
Nove smeri
Metod Humar in Tone Škarja sta v nedeljo (25. t. m.) preplezala novo smer v desnem delu južne stene Planjave. Smer je visoka 250 m, ocenila pa sta jo tri dolžine s V, ostalo III-IV. Ker je bila stena še zelo vlažna, sta plezala 9 ur.
Jože Rožič in Matija Oman sta prav tako v nedeljo preplezala novo smer v Mali Mojstrovki. Ocena IV+, čas plezanja 4 ure. Janez Gradišar s Kennethom Deklevo (ZDA) pa novo smer v Malem Jalovcu (med 546 in 547 a). Ocenila sta jo s V-/IV, 3 ure, 200 m.
Ponovitev smeri JLA
Janez Dovžan in Miha Smolej sta v nedeljo opravila drugo ponovitev (10 ur) smeri 534 v Šitah, imenovane tudi JLA. Prvo ponovitev sta konec julija 1968 opravila Brane Komac in Janez Strehovec.
Sam po »spodnji polici«
Andrejčič Zvone vse pogosteje opravlja tudi težke vzpone sam, brez tovariša na vrvi, ki bi ga lahko zadržal v primeru zdrsa. V soboto je ponovil smer 454 – po spodnji polici v Zadnjem Prisojniku.
Zaključek A
V soboto in nedeljo je bil na Kamniškem sedlu in Okrešlju zaključek alpinistične šole AO Ljubljana-matica. 12 inštruktorjev in 10 tečajnikov je opravilo skupaj 36 vzponov v stenah Rink, Planjave in Brane.
Bobotov Kuk pozimi
Konec letošnje zime (18. marca) se je Danilo Kneževič iz Plevlja povzpel na najvišji vrh Durmitorja – 2522 m visoki Bobotov Kuk. Ker nihče od domačinov ni vedel, da bi se pred njim kdo pozimi nanj že povzpel, so vzpon označili kot prvi zimski pristop.
Vzpon pa so menda opravili prvič že leta 1965, na zimskem alpinističnem taboru, ki ga je vodil pokojni dr. Rastko Stojanovič. Žal pa ni bil nikjer registriran in tudi eden od udeležencev vzpona Ratko-Gaga Lučič je že pokojni (ponesrečil se je med akcijo GRS leta 1967), za drugega pa nima nihče naslova.
Prvi pristopi bratov Skvarča
Nikjer v tujih gorah slovenski alpinisti niso opravili toliko prvih pristopov kot v daljni Argentini. Samo najmlajša generacija, na čelu z bratoma Jurijem in Petrom Skvarčo, jih ima več ko 20 in nekateri od njih pomenijo vrh tamkajšnjih plezalskih dosežkov. Petrovi prvi poskusi segajo že v leto 1959, skupaj pa sta pričela dve leti kasneje. Prvenstveni vzpon sta opravila 17. januarja 1963 in sicer prek dolgo oblegane stene Pier Giorgio (2600 m) na področju Fitz Roya. V steni sta bila 50 ur in dvakrat bivakirala. 15. julija sta opravila prvi zimski vzpon prek 2000 m visoke južne stene Nevado El Plata (6300 m) v mendoških gorah itd.
Vzponi so si sledili; vsako leto jih je bilo nekaj in med njimi ni bilo malo takih, zaradi katerih sta osvojeno goro lahko tudi poimenovala: Cerro Boj (2500 m) v spomin Robertu-Boju Petričku, Cerro Vivod (3500 m) v spomin Božu Vivodu itd. Vsekakor njun največji uspeh pa je vzpon na Cerro Norte (2950 m), ki sta ga opravila 5. februarja 1970.
Toda njuno gorniško delo še ni končano. Lani je bil Jurij z argentinsko odpravo pod Everestom, Peter pa se je letos januarja poskusil s Fitz Royem, a mu zaradi pomanjkanja časa ni uspelo.
25 let AO Kranj
Alpinistični odsek PD Kranj praznuje skupaj s postajo GRS letos 25-letnico delovanja. Za to priložnost so se v zavetišču GRS na Krvavcu zbrali veterani kranjskega alpinizma. Organizirali pa bodo še odpravo v Centralne Alpe in afriške gore (Mawenzi-Kilimandjaro). Reševalci se bodo spustili čez ostenje Dolgega hrbta, konec leta pa bodo izdali še posebno brošuro, v kateri bodo obdelali svojo dejavnost.
Tabor v Tamarju
Letnega alpinističnega tabora v Tamarju (od 16. do 25. junija), ki ga je vodil Uroš Župančič, se je udeležilo 64 pripravnikov in članov iz 12 alpinističnih odsekov. Kljub slabemu vremenu na začetku, je bilo opravljeno veliko vzponov vseh težavnostnih stopenj in tudi prvenstvenih ni manjkalo (v Poncah, Malem Jalovcu in Mali Mojstrovki). Od težjih vzponov naj omenimo dve ponovitvi Aschenbrennerjeve smeri (22. t. m. Cedilnik – Simončič, 25. t. m. Manfreda – Kalan) in drugo ponovitev JLA, po nekaj ponovitev pa so imele tudi vse lažje smeri in tudi precej težjih.
»Durmitor 72«
Le redke odprave si tako skrbno pripravijo gradivo o gorstvu, kamor so namenjene, kakor je to storil AO Kozjak-Maribor za svoj planinsko-alpinistični obisk Durmitorja. Izdali so posebno ciklostirano brošuro, v kateri so natančno popisali pot odprave. Vso razpoložljivo literaturo znane plezalne smeri in še mnogo drugih zanimivosti so opremili s preglednimi skicami. Ko se vrnejo, bodo itinirar še izpopolnili.