G-L

G-L

Alpinistične novice maj/1963

NEKAJ OSNOVNIH NAPOTKOV ZA RAVNANJE V PLAZOVIH A. Kdaj grozi nevarnost plazu1. Pogoji, ki omogočajo nastanek plazu, so: Teren. Če se veča naklon pobočja nekako od 28 do 45°, je tudi nevarnost, da nastane plaz, večja. Pomembno je tudi, s…

Zakasnelo posvetilo

Boris Režek: Vselej se bom spominjal zveste tovarišije stvari, ki so me spremljale po gorah. Vrv, kladivo, vponke in klini so mi pač drugovali; oprtnik pa me je spremljal prav vselej. Sleherno pot v gore se mi je ščeperil na…

Trenutki življenja in smrti v gorah

Marjan Keršič-Belač: Že dolgo smo se vsak po svojih močeh in z različnimi cilji po domačih in tujih gorah pripravljali za udeležbo pri prvi odpravi v Himalajo. Malo med nami jih je sicer verjelo v uresničenje dolgoletne želje, in še…

Walter Bonatti v Grčiji

Primorski dnevnik, 23. maj 1963 Atene, 22. — Walter Bonatti je že nekaj dni v Grčiji, kjer organizira alpinistično šolo ter center za gorske vodnike. Verjetno je, da bo v prihodnjih dneh napravil vzpon na Olimp po kaki novi poti.…

Lakota drugi na Okrešlju

Delo, 4. maj 1963 Zmagal je v slalomu Avstrijec Schaflinger Že tradicionalni smučarski veleslalom na Okrešlju, ki ga prirejajo celjski smučarji v počastitev praznika dela, je tudi letos zbral nad 90 alpskih smučarjev iz 12 klubov, med njimi tudi goste…

Razgled po svetu 4/1963

Tine Orel DIETER MARCHART, edinstveni samohodec zadnjih časov, je sredi l. 1962 zapisal kratko notico o severni steni Matterhorna. Zimski vzpon preko te stene mu je silno imponiral, dalje moderna tehnika in alpinistična oprema, ki omogočata take vzpone. Nejevoljen pa…

Ob 70-letnici planinskega društva

Kamniški planinci so napravili obračun dela Kamniški občan, april 1963 Sredi aprila so se kamniški planinci zbrali na jubilejnem občnem zboru. Letos namreč poteka 70 let, odkar so bili v juliju 1893 pod vodstvom dr. Frana Orožna, kot prvega predsednika,…

Zborovanje jugoslovanskih gorskih reševalcev v Kamniški Bistrici

Kamniški občan, april 1963 Prejšnji teden, 19. 20. in 21. aprila so v Kamniški Bistrici prvič zborovali predstavniki gorskih reševalnih služb cele Jugoslavije.Udeležili so se ga predstavniki iz SR Hrvatske, Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Slovenije. Skupaj…

Direttissima v Veliki Cini

Barbka Lipovšek – Peter Ščetinin Zadnji mesec je bilo o Direttissimi že marsikaj napisanega, morda celo preveč. Vendar je res, da spada med najtežje smeri v Dolomitih, saj je ocenjena z najvišjo težavnostno stopnjo VI + (A2, A3). Prav zato…

Trenutki življenja in smrti v gorah

Marjan Keršič-Belač: So trenutki v življenju vsakega gornika, katerih se spominja nerad ali z grenkim priokusom v ustih… Vsak od nas jih pomni nekaj, ta več, drugi manj; nekateri med njimi so za marsikoga od nas bili usodni mejniki drugačnih…

Alpinistične novice april/1963

ZLATI VEKZDAJ ALPINISTOM PRIDE (Z majhno zamudo za prvi april)Vsi vidnejši časopisi na svetu so januarja meseca poročali o prvenstvenem zimskem vzponu treh münchenskih (monakovskih) super-alpinistov po povsem novi deviški smeri čez proslulo, 500 metrov visoko in vseskozi prevesno severno…

Mnogo smrtnih žrtev pod snežnimi plazovi

Primorski dnevnik, 2. april 1963 BERCHTESGADEN, 1. — Od sobote je na avstrijsko-nemški meji blizu Berchtesgadena izgubljenih 14 smučarjev, 10 Avstrijcev in 4 Nemci. Temeljito iskanje se bo začelo jutri. Danes so nekateri smučarji odšli iskat izgubljene, neki vojaški helikopter…

V Pajkovi mreži 14.

Polet, 31. marec 1963 Toni Hiebeler Pričujoča knjiga razlaga vzpon čez Eigerjevo severno steni, pozimi, tehnično stran, doživljajev polne dneve in noči. Po nekaj tednih je prišlo do grdega in malenkostnega epiloga, ki pa ne more biti predmet opisa v…

Razgled po svetu 3/1963

Tine Orel REŠEVANJE IZPOD PLAZOV pozna tudi metodo s pomočjo magneta. O nečem podobnem smo že poročali. V l. 1962 so to metodo v lavinskem inštitutu na Weisfluhjocnu nad Davosom kritično pretresli. Sodelavec inštituta Melchior Schlid je prišel do tega,…

Še o žičnici na Okrešelj

Celjski tednik, 30. marec 1962 Žičnica na Okrešelj je pravzaprav nihalni lift z višinsko razliko 270 m in dolžino 780 m, projektiran brez vsakega stebra, tako kakor dosedanja tovorna žičnica, ki je obratovala zaradi obnove Frischaufovega doma v l. 1959…

Alpinistične novice marec/1963

MEDNARODNA KOMISIJA ZA PLEZALSKE VRVI (Zasedanje v Parizu 1962)Lani je Mednarodna komisija za plezalske vrvi pri Internacionalni uniji alpinskih asociacij (UIAA) zasedala v Parizu. Gostitelj je bil Club Alpin Français. Navzoče so bile vse alpske države in še Anglija ter…

Moje največje veselje je na gorah

Čopovega Joža sedemdeset let Sam ne vem, kako se mi je spovrnilo v spomin, da je napisal jeseniški kaplan Ivan Dežman (Joannes Dessmann), ko je priplezal 8. avgusta 1809 na vrh Triglava, tudi svojo izpoved: »narvezhi moje vessele je na…

Črni vrh

Boris Režek: Med Belo in Sedlščkom leži temni, gozdnati hrbet, ki se polagoma vzpenja v skalnato glavo Kamniškega Dedca. Prva višina v tern pogorju s skalnatimi strmalmi na bistriško in belsko stran je Mešenik, vse drugo do prisojne planote pod…

Ovčjereja

Jože Vršnik – Roban: Nekdaj je bila ovčjereja v naših krajih važna gospodarska panoga. Volno so ženske spredle, tkalec jo je stkal, krojač pa je iz tega domačega sukna sešil obleko, ki je bila topla in trpežna. Pa tudi kupcev…

Vetrova kri

Jože Vršnik: Naša mati so pripovedovali: »V mojih mladih letih so bila vremena dostikrat zelo huda. Ko so me nesli h krstu, je bila povodenj takšna, da niso mogli z menoj po Sockah (soteskah) v Solčavo. Morali so me nesti…

V Pajkovi mreži 13.

Polet, 24. marec 1963 Toni Hiebeler Tudi trdi »kronisti Eigerja«. Na grebenu nas sprejme sijaj življenja. Za zdaj najdemo le stvarne besede — o vesolju, o sreči, v tem trenutku ne govorimo. Ne občutim je še zavestno. Le na obrazih…

V Pajkovi mreži 12.

Polet, 17. marec 1963 Toni Hiebeler Znotraj pa se po krajšem času tvorijo hlapi, ki se zaradi nizke zunanje temperature pretvorijo v led, ta se ob najmanjših pokretih odlušči, pade na obleko, se zaradi telesne toplote stali, pretvori v vodo:…

V Pajkovi mreži 11.

Polet, 10. marec 1963 Toni Hiebeler Lahko si zamišljam, da je poleti zelo grenko, najti izstopne poči s takimi ali podobnimi razmerami, posebno takrat, ko si prestal dve ali celo tri mrzle noči v normalni opremi za bivak, in ko…

V Pajkovi mreži 10.

Polet, 3. marec 1963 Toni Hiebeler Za preplezanje severne stene pozimi ni potrebno zaničevanje smrti, pač pa iskrena ljubezen do svobodnega življenja.Ob osmi uri 11. marca zapusti Kinshofer bivak. Prvi metri so goli led. Za »ogrevanje« seka Kinshofer udobne stopinje,…

Razgled po svetu 2/1963

Tine Orel SEVEROVZHODNA STENA PIZ BADILE je po Buhlu malo iz mode. Lani je bilo v njej več požleda kot ponavadi, zato je bila še manj vabljiva. Le štiri naveze so se prerinile skozi to najtežjo smer v Bregagli: Trije…

Alpinistične novice februar/1963

5-LETNICA AO OBRTNIK MARIBOR. 8. decembra 1962 se je v planinskem domu Kozjak zbralo blizu 40 gostov — med njimi podpredsednik PZS Tone Bučer. Zvečer je v klubski sobi, kjer je bila improvizirana foto razstava iz življenja odseka, začel slovesnost…

V Pajkovi mreži 9.

Polet, 24. februar 1963 Toni Hiebeler Pozno zvečer se v popolni temi sprijaznimo, da smo v časovnem načrtu v zaostanku: manjka nam osemdeset metrov. Predvidevali smo, da bomo tretjo noč prebili na najvišji točki »likalnika« — ob »bivaku smrti«. Res,…

V Pajkovi mreži 8.

Polet, 17. februar 1963 Toni Hiebeler Polni dve uri potrebuje Almberger za teh 40 metrov. Potem kriči navzdol: »Fantje to j’prou zasulenl«. Kinshofer in Manrthardt, ki nato premagata to zasoljeno mesto, se prav tako spoštljivo izražata. Sam sem se ob…

Večja plazova v Bohinjskem kotu

Glas, 16. februar 1963 Nenadna hitra odjuga, ki je po vsej domovini povzročila že precej neprijetnosti in škode, je tudi na Gorenjskem že pustila nekaj manjših posledic. Precej pogosti so zadnje dni manjši snež­ni plazovi, k sreči brez škode ali…

V Pajkovi mreži 7.

Polet, 10. februar 1963 Toni Hiebeler STENA VAS VABIŽe dva dni vlada čudovito visok pritisk, igla mojega nezmotljivega »Thommena« se ne premakne niti za črtico. Kaspar von Almen, ki zna preceniti lokalne smeri vetra, in ki pozna tukajšnja vremenska pravila,…