Kavkaz ni zanimiv?
Tudi za letošnjo zamenjavo s sovjetskimi alpinisti ni bilo zanimanja. Alpinistična sekcija pri sindikatih SSSR je ponudila izmenjavo 15 planincev ali alpinistov, tako da bi sovjetski alpinisti prišli v Julijske Alpe, naši pa v tabor Adil Su. Toda na razpis ni bilo odziva (v roku se je prijavila dvojica) in izmenjava je odpovedana. Ali ni zanimanja za gore Kavkaza ali pa je cena (okoli 5.000 din za tri tedne) previsoka.
Srebrna Titova štafeta s Triglava
Če konec tedna ne bo nagajalo vreme, bo Triglavsko pogorje spet polno. V Staničevem domu na Kredarici se bodo zbirali udeleženci in nosilci »srebrne Titove štafete«, ki bodo prišli iz doline Vrat, skozi Krmo pa tudi prek Rudnega polja in Uskovnice, če bodo ugodne snežne razmere, pričakujejo organizatorji tudi nekaj vzponov čez Steno. Zbirališče tistih, ki bodo ponesli štafetno palico na vrh Triglava, bo v nedeljo zjutraj pred Triglavskim domom na Kredarici. Opozarjamo pa, da sta Vodnikov dom in koča pri Triglavskih jezerih zaprta, na Kredarici pa bo mogoče prenočiti (tako kot vedno pozimi) le na skupnem ležišču.
Smuk s Kotovega sedla
Podkomisija za turno smučanje PZS bo v nedeljo organizirala turni smuk s Kotovega sedla. Udeleženci se morajo zbrati v planinskem domu Tamar v soboto, do 20. ure in se prijaviti organizatorjem (prijavnina je 5 din).
Reprezentančna skupina
Češkoslovaška planinska zveza skrbi za kvalitetne plezalce na svojstven način, kar pa se jim bogato obrestuje. Vsako leto izberejo petnajst najboljših, s katerimi potem dela poseben štab strokovnjakov, zanje organizirajo posebne akcije in na razpolago imajo tudi večjo materialno podporo. Letos vodi reprezentančno skupino inž. Ivan Dieška, pomagata pa mu Radovan Kuhafrin Ivan Kluvanek. Tudi med člani ni večjih sprememb. Najmlajši je Karel Prochazka (21), najstarejši pa Česlav Wojcik (32).
Japonci in Grenland
Znano je, da Japonci v zadnjih letih organizirajo toliko odprav, da nima natančnega pregleda včasih niti njihova zveza. Razen Himalaje in Hindukuša je za Japonce priljubljen cilj tudi največji otok, ledeni Grenland.
Prva japonska odprava (7 članov) na Grenland pod vodstvom Miyahara je bila leta 1965, njen cilj pa Schweizerland, področje severno od Kungmiut Fjorda. Želeli so na drugi najvišji vrh otoka, na 3360 m visoki Mont Forell. Toda prišli so le na enega od predvrhov, nato pa so se morali zaradi slabega vremena vrniti.
Že naslednjega leta, so bili Japonci spet pod Mont Forellom. Šestčlanska odprava pod vodstvom Hiroši Nakajima je to pot uspela in na vrhu je kot druga zavihrala japonska zastavica. Prvi vzpon so namreč že leta 1933 opravili člani švicarske odprave pod vodstvom Andrea Rochea.
Leta 1968 so bili Japonci zopet na Mont Forellu. Desetčlansko odpravo je vodil 29-letni Ikeda, ki je sodeloval že na obeh prejšnjih. Za pot, za katero so do tedaj potrebovali 22 dni, so rabili le 11 dni, čeprav meri v zračni črti 150 km in jo križajo številne nevarne ledeniške razpoke. Med tem, ko se je pol odprave vrnilo v isti smeri ter med potjo opravilo še nekaj prvenstvenih vzponov v masivu Avantgarde, je Ikeda s štirimi tovariši nadaljeval. Na smučeh so prečili otok do zahodne obale, do naselja Jakobshaven. To prečenje (800 km notranjega ledu) je bilo dvakrat daljše od znanega Nansenovega.
Zanimiva sta še dva podatka o zadnji odpravi. Odprava je imela s seboj pol tone opreme, ki so jo deloma nosili na hrbtih. Drugo pa je vleklo 18 psov. Na dan so povprečno potrošili 3750 kalorij, na vsakega pa je prišlo tudi po »kilogram« knjig, med tem ko je snemalec Saotome posnel 3 km dolg barvni film. Finansiranje teh treh odprav (vsaka je stala povprečno 500.000 din) je bilo v glavnem skrb televizije in univerze Nihon.
Himalajska dovoljenja
Nepalsko zunanje ministrstvo, ki izdaja dovoljenja za himalajske odprave, posluje letos s precejšnjimi zamudami. Že v predmonsunski dobi so morali odpovedati nekaj odprav, ker so dobili dovoljenja prekasno, za pomonsunsko obdobje pa jih tudi še niso izdali. Med tistimi, ki čakajo za dovoljenje, je tudi naša IV. himalajska odprava.
Everest 20. maja
Mednarodna alpinistična odprava, ki jo vodi Karl Herrligkoffer, sestavlja pa jo 22 alpinistov iz Evrope in Azije, računa, da se bodo prek jugozahodne stene Everesta povzpeli okoli 20. maja.
Nesreča na Fudžijami
Japonski alpinizem je doletela nesreča, kakršne ne pomnijo. Med vzponom skupine 79 planincev na najvišji vrh Japonske – 3776 m visoko Fudžijamo je prišlo do hudega neurja. Ko so se razmere normalizirale, so našli le 50 udeležencev pohoda, pa še ti so imeli težke ozebline, drugi so mrtvi ali pogrešani.
Sam prek Antarktike
Eden najbolj znanih japonskih alpinistov Naomi Uemura (31), ki se je 11. maja 1970 povzpel tudi na Mount Everest, lani je bil udeleženec mednarodne odprave v jugozahodni steni, pred tem pa je opravil tudi zimski vzpon prek Walkerjevega stebra v Grandes Jorasses, se je odločil, da bo sam prečil Antarktiko. Na okoli 3000 kilometrov dolgo pot bo krenil s pasjo vprego in minimalnim tovorom.
Mladi Jeseničani
AO Jesenice se znova lahko pohvali z množičnostjo, število članov se je od 24 povečalo na 40, žal pa to povzroča tudi težave, ker ni starejšega kadra, da bi jih vodil. Med prvomajskimi prazniki so bili prvič v Paklenici (13 članov je preplezalo 27 smeri), sedaj pa pripravljajo turo na Grossglockner. Tudi VTK memoriala se bodo udeležili in vzporedno pripravili še pohod po grebenih Mojstrovk, Travnika in Šit. Tudi alpinistična šola teče brez večjih zastojev.
Orientacijsko tekmovanje
Na orientacijskem tekmovanju v počastitev obletnice osvobodilne fronte je med 15 ekipami zmagalo Delo, druga je bila ekipa PTT, tretji pa Kranj II.
Alpinistična šola
Alpinistični odsek PD Trbovlje je začel pred nedavnim z alpinistično šolo. Udeležujejo se je dijaki trboveljskih srednjih šol in nekateri drugi mlajši planinci. Šola bo trajala deloma pomladi teoretično, praktično pa poleti in v jeseni. Alpinistično šolo vodi arhitekt Janez Bizjak, načelnik alpinističnega odseka pri PD Trbovlje.
Vezi za dereze
V Avstriji se dobe v trgovinah z alpinistično opremo posebni kompleti nylonskih vezi (izdelek »Grivel«) za dereze z vsem potrebnim priborom (52 Sch.), ki se odlično obnesejo tudi pri zelo nizkih temperaturah.