Alpinistične novice 10/1972

Vreme nagaja

Slabo vreme z obilnimi padavinami še naprej grozi, da bo letošnja zimska alpinistična bera vse prej kot dobra. Zimski vzponi konec lanskega leta, en sam prvi zimski vzpon na taboru v Kamniški Bistrici (Jane Volkar in Cene Kramar po grapi med Staničevim vrhom in Kamniškim Dedcem) in nekaj poskusov, to je vse, kar lahko doslej naštejemo.
V soboto sta Mitja Košir in Marjan Manfreda poskusila kot prva pozimi preplezati Travnikovo grapo (smer 517). Toda ko sta prišla do konca grape, sta ugotovila, da je izstop nemogoč in morala sta se spustiti nazaj.

Grönland 71
Lanska alpinistična odprava PZ Hrvatske, ki se je kot prva povzpela na Ingolfsfjaeld (2560 m), Mausi-fjeld (2150 m), Mosor (1200 m), Ana Klasinc fjaeld (1450 m) in Žohar fjaeld (2300 m) – zadnje tri so tudi poimenovali, je dobila svoje mednarodno priznanje. Alpinismus ji je posvetil celo stran in objavil tudi dve fotografiji. Stene Ingolsfjaelda (hrvaški alpinisti so ga osvojili po edinem kolikor toliko pripravnem grebenu) so v zapisu primerjane z znanimi stenami v Yosemite.
O odpravi so izdali lično poročilo, ki je natisnjeno kot del letošnje prve številke Naših planina. Odprava je natančno obdelana na 32 straneh, natisnili pa so tudi 11 fotografij in tri skice. Na naslovni strani je barvna fotografija I tabora.

»Turni smuki« kasne
Zaradi težav v tiskarni se je tako rekoč v zadnjem trenutku zataknilo. Vodnik »Turni smuki – Julijske Alpe« bo zato izšel šele sredi meseca. Prvi ga bodo dobili vsi prednaročniki, še pred koncem meseca pa bo naprodaj tudi v pisarni PZS in v nekaterih planinskih postojankah. Planinska društva ga bodo – tako kot vse druge edicije Planinske založbe – naročila lahko v večjih količinah za svoje člane po znižani ceni.

Zgodovinska pomota
Kdor je že plezal v Treh Cinah, prav gotovo pozna »Dibonov raz«, okoli 500 m visoko smer IV težavnostne stopnje po severovzhodnem razu Velike Cine. Med plezalci je izredno priljubljena in nihče ni nikoli niti podvomil, da njen avtor ni slavni vodnik Angelo Dibona. Zadnji Aipinismus pa je razkril, da je smer prvi preplezal pravzaprav Rudi Eller iz Lienza, ki letos praznuje 90-letnico razgibanega življenja. Povedal je, da je smer plezal sam, in sicer leto pred Dibono, ker pa v njej ni pustil sledov, je »pomoto« odkril šele precej kasneje, ko se je pogovarjal z Angelom Dibono. Vprašanje je le, zakaj slavni italijanski alpinist tega nikomur ni povedal?

Kvaliteta škotskih plezalcev
Ko so lani škotski plezalci ponovili znano steno Les Droites v skupini Mt. Blanca, so na vprašanje o težavah v njej povedali, da bi jo po domačih zimskih ocenah ocenili s III. Lahko si torej vsaj približno predstavljamo (stena spada med najtežje v svetu), kakšne so težave najvišje – V težavnostne stopnje v zaledenelih stenah Škotske. Res pa je, da so njihove stene nizke.

Raje na Manaslu
Poročali smo že, da imajo Tirolci letos namen obiskati Kangčendzengo in da bo vodja jurišne naveze Reinhold Messner. Toda vlada Nepala jim ni hotela dati dovoljenja, zato so se orientirali raje na novo smer v 8156 m visokem Manaslu. Vodja odprave bo W. Nairz iz Innsbrucka, člani (poleg R. Messnerja) pa: A. Schlick, dr. O. Hölz, H. Franckhauser, P. Habeler, H. Hofer, H. Hochfilzer, dr. K. Schoisswohl in J. Knoll.

AŠ v Kamniku
Pretekli teden smo napačno objavili, da bo AO Kamnik organiziral alpinistično šolo posebej za člane PD Domžale. Šola bo namreč skupna za obe društvi in se bo pričela v četrtek, 9. t. m. ob 17. uri v prostorih PD Kamnik. Vodila jo bosta Franci Bauman in Lojze Jerman.

Paragot postal vitez
Vodja lanskoletne francoske alpinistične odprave na Makalu (8481 m) Robert Paragot, je pred kratkim postal vitez francoske častne legije. Ob podelitvi tega visokega priznanja, so bili prisotni najvišji predstavniki vlade in znana imena alpinizma.
Pred kratkim so v Parizu tudi pokazali film, ki so ga posneli (Lucien Berardini) med prvenstvenim vzponom po zahodnem stebru. Gledalci so bili nad njim navdušeni, kar jim lahko povsem verjamemo, če si ogledamo smer vzpona in če vemo, s kako skrbjo se pripravijo na take akcije.

Kondicijski trening
V petek ponoči in soboto je imela kamniška postaja gorske reševalne službe kondicijski pohod na Planjavo, Škarje in Šraj peske. Najbolj navdušeni smučarji so trening združili s smukom z vrha Planjave.

Vzponi in prečenja
V Bolgariji je planinstvo precej razvito tudi pozimi. V začetku februarja prično s prirejanjem raznih vzponov in prečenj, posvečenih tej ali drugi obletnici. Trajajo po dan, dva, pa tudi več in na njih se skoraj redno zbere veliko število udeležencev.
Pa pri nas? Imamo praktično le eno utečeno zimsko akcijo – pohod na Stol. Toda iz zanimanja zanjo, bi lahko sklepali, da je zanimanja dovolj tudi za druge vrhove, če bi le ne bili pretežki in če bi akcije znali primerno propagirati. Lep dokaz za to so vedno polni avtobusi, ki vozijo na turne smuke ali planinsko-smučarske izlete.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja