Alpinistične novice 12/1972

Kramarjev smuk

Kramarjev smuk, ki ga je AO Tržič v nedeljo organiziral na smučiščih pod Storžičem, je znova pokazal, kako priljubljena so postala tovrstna planinsko-smučarska tekmovanja. V lepem vremenu je nastopilo kar 180 tekmovalcev – 15 alpinistk, 10 planink, 82 alpinistov in 73 planincev.
REZULTATI – alpinistke: 1. Kurnik 1.00,7 (Tržič), 2. Beden 1.07,4 (Jes.), 3. Matečič 1.22.8 (TAM); planinke: 1. Bogataj 0.57,3 (Trž.), 2. Vilman 1.05,1 (Javornik), 3. Nina Ahačič 1.11,3 (Trž.); alpinisti: Jamnik 52,0 (Kr.), 2. Jaklič 55,7 (Kr.), 3. Košir 56,0 (Mojstrana); planinci: 1. Klemenčič 46,8 (Trž.), 2. Markeš 49,8 (Javornik), 3. Fortin 51,4 (Mežica).
V ekipni konkurenci so imele med alpinistkami največ uspeha članice AAO (Kavar, Rojnik, Leskovec), pri alpinistih pa AO Kranj (Jamnik, Jaklič, Dolinar). Zanimivo je budi, da se je med ekipami uvrstilo kar 17 moških alpinističnih ekip, med njimi največ iz Tržiča in Kamnika.

Zbor načelnikov
Komisija za alpinizem PZS je v torek sklenila, da bo letošnji spomladanski sestanek načelnikov alpinističnih odsekov 7. aprila. Sestanek se bo pričel ob 16. uri v domu slovenskih planincev »Zlatorog«.

Najvišji vrhovi Brazilije
Zanimivo je, da so najvišja dva vrhova Brazilije odkrili šele pred kratkim in kakor poroča Peter Slavec, ki že dalj časa živi v Sao Paolu, jih v šolah še ne omenjajo. Najvišji vrh je Pico da Neblina (Vrh megle) visok 3014 m. Na njem so bili doslej le enkrat in še to vojaki s helikopterjem. Leži namreč daleč proč od komunikacij, ob meji s Kolumbijo. Drugi najvišji, vrh je Pico 31. marco (2992 m), tretji pa Pico da Bandeira (Vrh zastave, 2890 m).

Konec alpinistične zime
Letošnja zima je bila do naših alpinistov izredno mačehovska. Le na začetku in na koncu je dovolila nekaj vzponov, vmes pa je bilo zelo težko najti primerne razmere vsaj za pristope.
Poljski alpinisti (Gaboyev, Gievski, Patikovski in Wika) so bivali pod steno Špika od 23. februarja do 20. marca. Z največjimi napori so si postavili bazo na Orlovi glavi in steno do nje opremili s petimi fiksnimi vrvmi in šele 14. marca so lahko naskočili raz (Cizljevosmer). Plezali so izmenjaje podnevi in ponoči in kljub temu so šele 17. marca dosegli vrh Špika. Komaj 20 metrov pod robom stene pa bi jih kmalu odnesla velika kloža, ki je enega od plezalcev odtrgala od skale.
Lepo vreme sta prva izkoristila Janez Kosec in Bojan Pollak. V torek zvečer sta prišla pod steno Vežice in v sredo in četrtek plezala Akademsko smer. Ker je stena v tem delu ves čas v senci, sta imela veliko težav z ledom in še štiri metre pod robom sta mislila, da se bosta morala obrniti. Plezala sta skupno 20 ur.
Povsem na drugem koncu naših gora je uspelo lepo grebensko prečenje. Jeromen, Kunstelj, Novak, Rupar in Šlamberger so pričeli pri Zlatorogu in se prek pl. Veverice povzpeli na Vratica, od koder so v enem dnevu prečili Trentski Pelc, Ribežne in Srebrnjak. Zvečer pa so se morali spustiti na pl. Zapotok, da so se za silo posušili in v nedeljo zaključili s prečenjem Sravnik – Bavški Grintavec.
Nande Kern in Tomaž Štajer sta 15. in 16. marca prečila Košuto, Stane Bergant in Marjan Ručigaj pa sta v četrtek opravila prvo ponovitev in obenem prvi zimski vzpon po »Šodrasti smeri« v SZ steni Kalškega grebena.
V soboto sta bila uspešna tudi Zvone Andrejčič in Jože Rožič, ki sta preplezala smerJuvan – Šteblaj v Kotovi špici. V nedeljo sta Slavko Šikonja in Stane Klemenc preplezala »Domžalsko grapo« (680 m, povprečna naklonina 45°). France Malešič in Drago Dimc pa »Kamniško grapo« (700 m, 45°-50°). Obe grapi sta v vzhodni steni Brane, med Bosovo grapo in osrednjo smerjo. Ocene so seveda odvisne od snežnih prilik.
Na koncu velja omeniti še poskuse, ki pa so jih morali še pozaključiti, ker so bile razmere v severnih stenah izredno težke. Poskusili so v »Zajedi« Travnika (dva bivaka), »Zajedi spominov« in »Direttissimi« v Stenarju in morda še kje.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja