Po gorah je v minulem tednu (spet) navrglo nekaj novega snega. Med tistimi, ki so to izkoristili, je tudi Samo Virant …
NEKAJ PABERKOV OD TOD
25. aprila 2026 sta Gašper Pintar in Katja Mesarič plezala na Robanovim Kotom smer Črno srce (VII, 200 m).
27. aprila je Gašper plezal z Jernejem Celestino v Križevniku smer Mimo votline (VII-, 200 m).
3. maja je Pintar plezal z Lukom Lindičem, smer Žerjavica (VII+, 200 m).
9. maja sta Mark Stanojević in Gaja Zager Kocjan v Beljaških špicah plezala Spigolo sud.
10. maja, 2026 sta Klemen Iglič, Matija Kitek (AO Pot) plezala Kuštrasto smer v steni Rušice. Na njihovi spletni strani je tudi obširen opis prvomajskega obiska Paklenice s tečajniki.
… Luka Stražar, ki je nedavno nastopil v oddaji Inkognito na RTVS kot vrhunski alpinist (gorski vodnik – vodnica še pride na vrsto), je v soplezalcem Janezom Jarcem plezal v Rušici – Lijak / Kuštrasta …
NA NAJVIŠJI GORI
Na fotografiji: svojstven način prečenja ledeniške razpoke na Led(e)nem slapu
Letošnja pomlad na Everestu (in še nekaterih osemtisočakih) je bolj zapletena, kot bi si kdo mislil po površnih objavah na družbenih omrežjih. Čeprav se je med širšo javnostjo razširila trditev, da letos na gori ni nobenega alpinista, ki bi poskušal brez pomoči dodatnega kisika, to preprosto ne drži. Na poti k novim poskusom sta dva izkušena »gorska tekača«, Američan Tyler Andrews in Karl Egloff, ki želita postaviti najhitrejši čas vzpona in spusta brez dodatnega kisika. Egloff je že opravil prvo rotacijo do Južnega sedla, še preden so tja prišli Šerpe s fiksnimi vrvmi. Podobno ambicijo ima tudi Norvežanka Kristin Harila, ki si je zadala zahtevno trilogijo Everest–Lhotse–Nupce brez dodatnega kisika, čeprav se tudi tokrat opira na pomoč vodnika – Šerpe z dodatnim kisikom.
Med Američani je brez dodatnega kisika poskušal tudi Ryan Mitchell, a je moral zaradi pljučnega edema odstopiti, njegov soplezalec Justin Sackett pa vztrajno nadaljuje. Posebno pozornost vzbuja Poljak Bartek Ziemski, ki je pred dnevi brez dodatnega kisika in brez fiksnih vrvi sam preplezal na Lhotse ter se z njega spustil na smučeh; dovoljenje ima tudi za Everest.
Zmedo v javnosti je letos povzročila tudi daljša zamuda na začetku sezone, ko je nevaren serak nad ledenim slapom Khumbu več tednov onemogočal vstop in nadaljevanje po Zahodni ledeniški dolini. To ni prvič, da so se ekipe morale aklimatizirati na drugih vrhovih; Lobuche East je že leta običajna izbira za prvi krog.
Največ škode razumevanju dogajanja pa povzročajo dramatične izjave, ki krožijo med vplivneži in komercialnimi odpravami. Trditev, da se alpinisti brez dodatnega kisika letos ne pojavljajo zato, ker »nočejo umreti«, je daleč od resnice. V resnici je takšnih poskusov malo zato, ker je to raven, ki jo doseže le majhen krog vrhunskih alpinistov, in ker mnoge od njih odbija komercialni cirkus, ki je Everest spremenil v industrijo. Tisti, ki se odločijo za vzpon brez dodatnega kisika, to počnejo zaradi športne čistosti in želje, da goro izkusijo takšno, kot je, ne zaradi iskanja nevarnosti.
Sezona je sicer v zamudi. Šerpe so pred kratkim splezale in »odprle pot« do vrha Everesta, a v višjih taborih še ni dovolj zalog za skoraj tisoč ljudi, ki se pripravljajo na poskus. Vreme je nestabilno, napovedi pa so letos predmet kritik, čeprav izkušeni meteorologi opozarjajo, da je težava pogosto v napačni interpretaciji, ne v samih modelih.
Everest ostaja oder, kjer se prepletajo šport, turizem, ambicije in nerazumevanje. A med vsem tem hrupom se tudi letos najdejo posamezniki, ki poskušajo goro preplezati v njenem najčistejšem, najtežjem in najbolj spoštljivem slogu.
Morda še nekaj o cenah. Cene za »komercialni vzpon« na najvišjo goro se gibljejo med 40 in 300 tisoč dolarji. Zadevo poleg vrste udobja najbolj močno podraži stopnja zavarovanja za primer bolezni ali nesreče, …
NOVOSTI OD TAM
Miris stonoge – nova smer na Biokovu
9. maj 2026
Avtorja: Siniša Škalec in Lukas Grbac Lacković (A0)
Ocena: 7a, 250 m stijene, 320 m
V petek popoldne sta se Siniša Škalec in Lukas Grbac Lacković odpravila proti Biokovu, z jasnim ciljem – dokončati smer med Jutim Yakom in Pepermintom v steni Solila, ki sta jo začela pred dvema mesecema.
V soboto zjutraj sta se po že znani Kotarčevi ferrati povzpela pod steno. Dogovorila sta se, da zamenjata vloge v raztežajih, da vsak prepleza tisto, kar je drugi opravil prejšnjič. Prve tri raztežaje sta uspela prosto preplezati, nato pa se lotila nedokončanega dela, ki ju je pripeljal na veliko polico.
Predzadnji raztežaj se je izkazal z enigmatičnostjo – po nekaj tehničarjenja in razmišljanja o življenju je Siniša našel prehod po plošči, se povzpel do stojišča in nato smer tudi prosto preplezal. Lukasu je v ključnem detajlu zdrsnilo in je padel, a zaradi pomanjkanja časa ni bilo možnosti za ponovitev. Izstopila sta ob mraku in se po 1000 višinskih metrih spusta vračala v dolino – ob mirisu stonoge, kot je zapisal Siniša.
V smeri sta pustila vseh 34 klinov, ki so bili uporabljeni med plezanjem, ter gurtno in zanko v peščenih urah v detajlu. Edina dva svedrovca sta na drugem stojišča nad klekovino, vso ostala pa so urejena na dva klina.
»90 % klinov je dobro zabitih, zato ne padati na tistih 10 %,« dodaja avtor z značilnim humorjem.
Ponavljalcem priporočata set Totemov, BD trojko in nekaj mikro friendov.
»Močan občutek je vleči vrtalnik in vijake skozi smer ter jih ne uporabiti – veseli smo, da nismo bušili v dolžinah,« pravi Škalec.
Skywalker – Mali Borovac
Dva dni pozneje, 11. maja, sta se zaradi dežja preusmerila v steno Malega Borovca, v smer Skywalker (VI, A2, 120 m), avtorjev Tina, Bruna in Eve.
Smer še nima proste ponovitve, zato sta jo šla ogledati in nekoliko urediti za prihodnji poskus.
»Čakala sva v avtu, da preneha dež, a ker nama je zmanjkalo skupnih tem za pogovor, sva vseeno šla pod steno,« zapiše Siniša z značilno (samo)ironijo.
Biokovo znova dokazuje, da ostaja prostor za nove linije, raziskovalni duh in tisto posebno mešanico trme, humorja in zadovoljstva, ki jo prinese plezanje v dalmatinskem apnencu – tudi, če zadiši po stonogah … Miris stonoge
Bio Rock – nova smer v južni steni Piccolo Lagazuoi
Simon Kehrer & Marta Willeit
Dolomiti, 04.–05. maj 2026
Ocena: 6c (6a+ obv.), 235 m
Po južni steni Piccolo Lagazuoi v skupini Fanis sta konec aprila in v začetku maja Simon Kehrer in Marta Willeit v treh hladnih dneh splezala novo smer Bio Rock. Linija poteka levo od smeri Valerio Giordano (Massimo da Pozzo, Giordano Riello, Perla Riello, Michele Titton, 2023) in v sedmih raztežajih ponudi plezanje do 6c z obvezno težavnostjo 6a+.
Smer je bila odprta od spodaj, varovana s svedrovci in številnimi naravnimi peščenimi urami, ki sta jih našla med plezanjem. Kehrer, gorski vodnik iz Južne Tirolske, opisuje novo linijo kot »najverjetneje majhen biser Lagazuoi-ja, z izjemno skalo in južno orientacijo.«
V ozadju fotografij, ki jih je Kehrer objavil ob odprtju, se dviga Marmolada — simboličen kontrapunkt novi, kompaktni in sončni steni Lagazuoi-ja.
Dolžina: 235 m
Število raztežajev: 7
Slog: plezano od spodaj, kombinacija svedrovcev in naravnih varovanj
Vir: simon-kehrer.it
Nova smer v Skalnem gorovju: Trans‑Canada (5.10c, 303 m)
V začetku maja 2026 sta Dave Smart in Brandon Pullan v kanadskih Skalnatih gorah (Banff) splezala novo večraztežajno smer Trans‑Canada. Smer poteka po izraziti plošči nad znamenito Banff Buttress in ponuja 12 raztežajev ter približno 300 metrov plezanja v trdnem apnencu.
Prvih osem raztežajev je povsem novih (2026), zgornji štirje pa sledijo liniji Banff Buttress (2025). Plezanje je raznoliko — od tehničnih plošč do izpostavljenih stebrov in rumenega apnenca z značilnimi previsnimi gibi.
Najzahtevnejši raztežaj (P4) doseže oceno 5.10c, celotna smer pa zahteva izkušnje z večraztežajnimi smermi v območju 5.10+. Opremljenost je odlična: veliko svedrovcev, sidrišča z obroči, a kljub temu je priporočljiva čelada in zelo previdno gibanje v petem raztežaju, kjer je nekaj krušljivega materiala.
Višina: 300 m (12 raztežajev)
Težavnost: 5.10c (YDS), Grade II
Slog: športno večraztežajno plezanje
Opremljenost: popolnoma opremljena s svedrovci, sidrišča z obroči
Pristop: od vznožja Banff Buttress levo navzgor
Sestop: možen spust z 70‑metrsko vrvjo do 4. raztežaja; z vrha se lahko sestopi po poti levo od razcepa.
Opozorila: Padajoče kamenje: prvih 3 raztežajev je v območju padajočega materiala z zgornjih delov — ne plezajte pod drugo navezo.
Krušljivost: kljub večdnevnemu čiščenju s kladivom in vzvodom se bodo nekateri oprimki sčasoma še lomili.
Zahtevnost: smer je primerna za izkušene plezalce, vajene večraztežajnih smeri v Skalnatih gorah.
Oprema: 17 kompletov, 70‑metrska vrv (+ tag za spuste), čelada obvezna.
Nova smer na severni strani Langshisa Ri: Ask the Snow Leopard
Colin Haley & David Göttler
Langtang, Nepal – maj 2026
1000 m, 75°, M5
Vremensko okno, ki je končno odprlo Langtang, sta Colin Haley in David Göttler izkoristila za vzpon po novi smeri v severni strani Langshisa Ri. Po Haleyjevih besedah gre za linijo, ki je bila doslej nepreplezana, in ki ju je v enem dnevu vodila na manjši, a izrazit vrh okoli 6280 m, ki ga predlagata kot Langshisa Middle.
Alpinista sta taborila na moreni nad ledenikom Langtang (4550 m), nato pa se z lahkimi nahrbtniki podala v steno.
Pristop je obsegal približno 750 m poltehničnega terena, večinoma sneg, z enim odsekom 70° ledu.
Prava stena se začne pri 5300 m in ponudi skoraj 1000 m plezanja do vrha.
Razmere so bile zahtevne: spodnji deli so bili prekriti z globokim snegom, pogosto direktno na skali, zgornji del je prinesel led do 75°, ter kratek odsek M5.
Haley je vzpon primerjal z »Mallory Route na 6000 metrih, a bolj vzdržno v strmini in izpostavljenosti«.
Vrh, ki ima približno 50 metrsko prominenco, sta ocenila kot dovolj izrazit, da vzpon štejeta kot uspešno zaključeno prvenstveno smer, ne le poskus.
Če bi bila hitrejša, bi razmišljala o prečenju proti glavnemu vrhu Langshisa Ri (6420 m), ki je bil viden z grebena.
Sestop sta opravila proti jugu; večinoma lahek, a z zahtevnim prehodom skozi ledeni podor, ki je zahteval nekaj orientacije in dva spusta po vrvi.
V Langshisa Kharko sta prispela že pozno ponoči.
Haley je moral po sestopu še enkrat 400 višinskih metrov nazaj v tabor, da bi pobral opremo.
Na poti je v temi naletel na snežnega leoparda — žival, katere sledi sta opazovala že prej na odpravi.
Ime (naziv?) smeri se je tako ponudil sam od sebe: »Ask the Snow Leopard«.
ZANIMIVOSTI
22-letni Chris Deuto postal najmlajši, ki je opravil Yosemite Triple Crown
9. maja 2026 sta Američana Chris Deuto (22) in njegov partner Erik Andersen (31) v 22 urah in 16 minutah preplezala Yosemite Triple Crown – povezavo treh največjih sten v Yosemitih: Mount Watkins, Half Dome in El Capitan. Deuto je s tem postal najmlajši plezalec v zgodovini, ki mu je uspelo opraviti ta zahteven trojček, prvič preplezan leta 2001 (Dean Potter – Timmy O’Neill).
Do danes je Triple Crown uspelo le 11 navezam, enkrat pa ga je solo preplezal Alex Honnold.
Večina ekip začne na Watkinsu, nadaljuje na El Capu in konča na Half Domu. Deuto in Andersen sta se odločila za drugačen pristop: Watkins → Half Dome → El Cap, kar jima je omogočilo, da sta se med stenami premikala peš in s kolesom, brez avtomobila in brez podpore. Na Watkinsu sta postavila osebni rekord (3:24), na El Capu pa sta smer The Nose preplezala v 6 urah in 55 minutah.
Največ težav sta imela ponoči na Half Domu, kjer je Andersen zaradi krčev skoraj odstopil, a sta se po kratki krizi znova ujela v ritem. Na vrhu Half Doma sta vedela, da sta časovno »v igri«, na El Capu pa sta srečala druge plezalce, ki so ju dodatno spodbudili.
Deuto poudarja, da mu naziv najmlajšega ni bistven: »V plezanju je preveč ‘prvenstev’. Najbolj pomembno je, da si želiš splezati stvar zaradi nje same.«
Več mu pomeni dejstvo, da se je pridružil majhni skupini plezalcev, ki jih je občudoval kot otrok — Potterju, O’Neillu, Honnoldu, Gobrightu.
Deuto je odraščal v Koloradu, plezati začel pri osmih letih in kot najstnik dosegel 5.14c in V14. Pri 16 letih je zapustil tekmovalno sceno in se usmeril v velike stene. V zadnjem letu in pol je med drugim: prosto preplezal najtežjo steno v Braziliji, opravil jugovzhodni greben Cerro Torreja, pozimi solo preplezal Casual Route na Longs Peaku. Po Triple Crownu si Deuto želi predvsem nekaj preprostega: spet prosto plezati in »vleči za oprimke«, brez velikih projektov.
V TUJIH GORSTVIH
Odprava Cotopaxi (5897 m) & Chimborazo (6263 m), Ekvador 2026
13.–22. marec 2026
Udeleženci: Peter Naglič, Bojan Krznar, Jurij Gorjanc (GRS Koroška)
Ekipa treh članov GRS Koroške je marca 2026 uspešno izvedla hitro in zahtevno odpravo na dva najvišja ekvadorska vrhova – Cotopaxi in Chimborazo. Odprava je potekala v okviru praznovanja 80-letnice postaje GRS Koroška.
Zaradi tesnega časovnega okvira so se člani mesec dni pred odhodom intenzivno pripravljali z višinskimi šotori in treningi v višinski sobi v Planici, poleg rednih tur na domače dvatisočake.
V Ekvador so prispeli prek Quita (2850 m) in se hitro premaknili pod Cotopaxi, da bi izkoristili stabilno vremensko okno.
Vzpon so opravili z lokalnimi vodniki agencije Andes Eco Adventures.
Iz koče Jose Rivas (4860 m) so krenili opolnoči. Po zahtevnem vzponu v močnem vetru, poledenelih prečkah in strmih snežiščih so po manj kot šestih urah dosegli vrh.
Razmere so bile odlične, razgledi pa segali do več aktivnih vulkanov in proti masivnemu Chimborazu.
Po sestopu in kratkem počitku so se odpeljali proti vznožju Chimboraza. Zaradi negotove vremenske napovedi so se odločili za takojšen poskus, z možnostjo rezervnega dne.
Vzpon so začeli s high campa (5300 m), kar se je izkazalo za ključno odločitev.
Kljub napovedanemu orkanskemu vetru so ujeli presenetljivo ugodne razmere.
Po strmem terenu, svežem snegu in dolgotrajnem cikcakanju po zahodnem pobočju so po 5 urah in 55 minutah stali na vrhu Chimboraza – vrhu, ki je zaradi oblike Zemlje najbolj oddaljena točka od središča planeta.
Sestop je razkril številne ledeniške razpoke in dolžino zahodnega grebena, ki je bila v temi nevidna. Naslednji dan bi bil vzpon zaradi močnega vetra nemogoč, kar je potrdilo pravilnost njihove odločitve.
Po vrnitvi v Quito so si vzeli čas za počitek in ogled mesta. Ekipa je celotno odpravo uspešno zaključila brez zdravstvenih zapletov in z obema zastavljenima vrhovoma.
TABOR
Prvomajski tabor Lecco in Orco
Letošnji prvomajski tabor AO Kranj je združil dve klasični italijanski destinaciji: apnenčaste stene nad jezerom Como in granitne poči doline Orco. Prvi del tabora je potekal v okolici Lecca, kjer so udeleženci uživali v dolgih smereh nad jezerom, drugi del pa v Orcu, ki je za večino pomenil prvo resno srečanje s plezanjem po počeh. Udeležili so se ga: Katarina Frelih, Krištof Frelih, Veronika Rogelj, Hana Zelič, Jure Potočnik, Gašper Česen, Matej Benedik, Vesna Velkavrh, Matic Košir, Uroš Oblak, Matej Udir, Kamila Hólla, Miha Furlan, Mica Hribar in Matic Gregorčič
Prva skupina je prispela v soboto in dan izkoristila za športno plezanje ter postavljanje tabora. V nedeljo se je ekipa dopolnila in že takoj so padle prve dolge smeri — za tečajnike pogosto tudi prve samostojne večraztežajne izkušnje.
Zadnji dan v Leccu je prinesel dež, zato je bilo več hoje, druženja in sušenja vodničkov, noč pa je nekaterim postregla še z dodatnim izzivom: šotori niso bili kos nalivu.
Po premiku v Orco je vreme ostalo muhasto, a to ni ustavilo plezanja. Za večino je bilo plezanje po pokah prvič, zato so ferajnovske rokavičke in otečene dlani hitro postale del izkušnje.
V kampu je ekipo pričakala še legendarna lazanja, ki je dvignila moralo, medtem ko so načrti za dolge granitne smeri zaradi vremena večkrat splavali po vodi.
Obiskali so tudi plezališče Atlantida, ki je ob višji vodi skrito pod gladino jezera — tokrat pa je ponudilo zabavno balvansko igrišče za celotno ekipo.
Zadnja dva dneva so nekateri izkoristili za dodatno športno plezanje, drugi pa so se vendarle prebili v nekaj daljših granitnih linij.
Tabor je bil po besedah udeležencev zanimiva, poučna in nepozabna izkušnja, ki jo priporočajo vsakomur, ki želi združiti apnenčaste klasike Lecca in granitne poke Orca.
Izbor preplezanih smeri
Lecco in okolica:
Via Panzeri–Riva (6c, 230 m) – Pilastro Rosso,
Donna Mathilde (6a, 100 m) – Piramide Casati,
Via Magni (5b, 100 m) – Piramide Casati,
Good Vibration + Banana Meccanica + Total Control (6b+, 180 m) – Zucco del Angelone,
Via marmotte in placca (5c, S2, 545 m) – Cima delle Dune,
Necropolis (5b, 160 m) – Rocca di Baiedo,
Anabasis (5c, S1, 280 m) – Zucco dell’Angelone.
Orco:
Spigolo (6a+, 170 m) – Torre di Aimonin,
Via del Diedro (6a, 140 m) – Torre di Aimonin,
Via per Giorgio (6a+, 350 m) – Sergent,
Yoghi (5c, 450 m) – Sergent,
Legolas, tutta libera! (5c, RS2, 130 m) – Piramide,
Fessura per P.A. (4b, RS2, 120 m) – Piramide.
PREDAVANJE
O fiziologiji višine
V prostorih Planinskega društva Glas Istre je Ana Grbac, je magistra farmacije, nutricionistka in nova planinarka, pripravila predavanje, ki je med visokogorci vzbudilo veliko zanimanja. Večer je bil posvečen fiziologiji višine, prehrani in zdravilom, temam, ki jih vsak, ki se pripravlja na štiritisočak, prej ali slej sreča, a jih redko resnično razume.
Ana je na preprost in zelo človeški način razložila, kaj se dogaja z možgani, ko kisik začne padati, zakaj se sladkor v krvi na višini obnaša nepredvidljivo in zakaj telo ravno takrat izgubi apetit, ko bi ga najbolj potrebovalo. Posebej se je dotaknila hidracije in elektrolitov, tistega tihega ravnovesja, ki se na višini hitro poruši, če ga človek ne zna vzdrževati.
Največ pozornosti je pritegnil del o zdravilih in prepoznavanju višinske bolezni. Ana je občinstvu približala razliko med navadno slabostjo, cerebralnim edemom in pljučnim edemom ter poudarila, kako pomembno je, da znamo simptome prepoznati pravočasno — najprej zaradi sebe, potem zaradi drugih.
Predavanje je pustilo vtis, da je znanje o višini nekaj, kar bi moral imeti vsak, ki stopa nad 4000 metrov. Ana Grbac je s svojo kombinacijo strokovnosti in topline pokazala, da je to znanje dostopno, razumljivo in predvsem nujno.
RAZPIS
Letni alpinistični tabor Trenta 12.–14. junij 2026
Rezervni termin: 19.–21. junij 2026
Komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije razpisuje letni alpinistični tabor, ki bo potekal od petka, 12. junija, do nedelje, 14. junija 2026, s sedežem na Pogačnikovem domu na Kriških podih.
Glavni cilji tabora so stene Planje in Lešarjeve peči, s poudarkom na plezanju skalnih smeri v okolici. Izbor smeri bo prilagojen trenutnim razmeram.
Udeleženci morajo biti na taboru prisotni od začetka do konca.
Tabor je namenjen alpinistom in pripravnikom.
Mlajši pripravniki se lahko prijavijo le v navezi z alpinistom, ki odda prijavnico.
Rok za prijavo: nedelja, 31. maj 2026.
Način prijave: izpolnjena prijavnica v PDF formatu, poslana na: alpinizem@pzs.si
Geslo: Letni tabor Kriški podi 2026.
Nepopolne, prepozne ali nepravilno oddane prijave se ne upoštevajo.
Navodila za prijavo: prijavnica mora biti v enem PDF dokumentu, poimenovanje datoteke: priimek ime (npr. Podbregar Rožle), vsi udeleženci morajo imeti članstvo/zavarovanje A pri PZS za leto 2026,
vsi udeleženci morajo biti registrirani za leto 2026.
Število mest je omejeno na dvanajst.
Izbor bo temeljil na 15 najboljših letnih vzponih v obdobju 2023–2026.
Komisija si pridržuje pravico do lastne presoje pri končnem izboru.
Tabor bo vodil Gašper Pintar – 041 853 590
KA PZS bo poskrbela za organizacijo in krila del stroškov tabora.
Dodatne informacije bodo prijavljeni kandidati prejeli po elektronski pošti.
MOČNA FANTA
ID
