Primorski dnevnik, 22. marec 1972
Sveta japonska gora Fudži Jama je terjala 23 mrtvih in 6 pogrešanih – Dve skupini 79 gornikov je zajel silovit snežni metež – Pogrešajo slovitega alpinista, ki je preplezal severno steno Eigerja
TOKIO, 21. — Fudži ali Fudži Jama, 3.776 m visoka ognjeniška gora na Japonskem, je zahtevala izredno veliko število žrtev od skupine japonskih gornikov, ki so se skušali prejšnjo nedeljo povzpeti na njen vrh: gotovo 23 smrtnih žrtev in še šest pogrešanih. Skupina gornikov, ki je bila sestavljena iz članov dveh planinskih društev, se je povzpela na goro po raznih smereh. Nekatere skupine so imele srečo ter so se pravočasno umaknile v doline, druge pa so že pri vrhu naletele na izredno slabo vreme. Pri vrhu gore je divjal silovit snežni metež, a veter je pihal s hitrostjo 140 km na uro. Temperatura je seveda hitro padla pod ničlo, številni gorniki so tavali v metežu ter prej ali slej omagali. Drugim pa je silni veter odnesel šotore v dolino. Med gorniki, ki jih pogrešajo je tudi 26-letni Masaši Koniši, ki je znan kot gorski veteran tudi v Evropi, saj je eden izmed redkih, ki je premagal silno severno steno na Eigerju.
Skupine, ki so se rešile v dolino, so takoj obvestile policijske oblasti o tragediji, ki se je dogajala na gori. Na pomoč so takoj prišli oddelki vojaških enot ter civilne obrambe, skupine gorskih enot gasilcev in prostovoljcev. Reševalci pa so morali spočetka odnehati zaradi silovitega vetra. Pozneje so nadaljevali reševanje, toda upanje, da bi še našli pri življenju posamezne gornike je vedno bolj plahnelo. Vulkanska gora Fudži je nekakšen simbol Japonske. Leži zahodno od Tokia ter je navzoča na vseh spominčkih in slikah, ki prihajajo iz Japonske. Za Japonce je sveta gora, ki so ji vsi dolžni spoštovanje.
Fudži miruje že stoletja. Vulkan je bruhal dvakrat v 9. stoletju in pozneje še enkrat v 18. stoletju. Danes se iz njegovega kraterja ne dviga niti stebrček dima. Japonski slikarji pa ga še vedno krasijo z njim. Gora je popoln stožec, katerega premer meri okoli 40 km ter je popolnoma ločena od drugih gorskih verig. Na njenem podnožju so obdelana polja, pašniki, nad njimi pa se vrstijo gozdovi listavcev in potem smrek in macesnov. Prav pri vrhu je stožec kamenja, peska in ostankov izbruhov lave. Krater meri v premeru več kot pol kilometra ter je globok kakih 250 metrov. Prav blizu vrha te svete gore se je odigrala ena od narečjih žaloiger japonskega gorništva. Naj omenimo še, da so Japonci vneti planinci in da neprestano naskakujejo himalajske gore. še pred nedavnim so imeli precej žrtev pri raznih odpravah na Himalajo.
