Rekord na Mt. Blancu
Če statistike ne lažejo je bil pretekli teden rekorden obisk slovenskih planincev na Mont Blancu. Glavnina slovenskih gornikov je pripotovala z izletom vodniške sekcije PD Ljubljana-matica, na najvišji vrh Evrope pa so se v začetku tedna povzpeli tudi vsi naši alpinisti, ki so bili v Chamonixu. Po nepopolnih podatkih je bilo samo v prvi polovici tedna na vrhu okoli 45 Slovencev. Večina se je povzpela na vrh prek Dome du Gouter in se po isti poti tudi vrnila, opravljeno je bilo tudi prečenje v obeh smereh, Rado Serjak pa se je z vrha Mt. Blanca celo spustil na smučeh prek ledenika Bossons.
Večino alpinističnih načrtov v skupini Mt. Blanca pa je prekrižalo nestanovitno vreme. Tržičani so kljub temu zmogli prečiti Hudičeve igle, ljubljanski navezi sta se povzpeli na Argentiere, Tine Mihelič pa sam na Petit Charmoz, Pic Albert in Aig. de I’M.
Tudi iz drugih predelov Alp ni posebnih novic, znanih je le nekaj vzponov po normalni smeri na Matterhorn in nekaj lažjih pristopov.
Bivak IV odprt
AO Jesenice je tudi letos odprlo znano zavetišče pod Stenarjem, oziroma Dolkovo špico. Čeprav bo oskrbnik lahko postregel le s čajem in nekaj jedili, bo to dobrodošla novost za vse planince, ki bodo tod mimo šli na ture, za alpiniste in druge pa je na razpolago tudi šest skromnih ležišč. Vodstvo AO še posebej opozarja na skromno zalogo vode.
Domači vzponi
Nejc Zaplotnik in Tone Perčič sta v sredo 19. julija preplezala novo smer v severni steni Zadnje Mojstrovke. Smer poteka med »Kaminsko« in smerjo »Dular – Schara«, in sicer po izrazitem stebru. Plezala sta 6 ur in vzpon ocenila s IV+. Za smer so značilni lepi prehodi med gladkimi platmi, imenovala pa sta jo »Steber revežev«
Pollak in Kosec sta 20. julija ponovila Aschenbrennerjevo smer. V najtežjem ju je presenetila nevihta in smer se je v hipu spremenila v en sam slap, da sta le s težavo izplezala brez bivakiranja.
Rastkov bivak
AO dr. Rastko Stojanovič iz Beograda se je odločil, da v spomin na svojega vzornika in enega najzaslužnejših alpinistov Srbije, ki se je maja ponesrečil v avtomobilski nesreči, zgradi v Veliki Karlici pod stenami Sljemena v Durmitorju alpinistični bivak.
Bivak bo stal na višini okoli 1900 m in bo zgrajen v slogu jeseniških bivakov, od Črnega jezera, ki je znano izhodišče za ta predel, pa bo oddaljen okoli 3 ure. Prav to mu bo dalo posebno vrednost, saj bo odprl obisku povsem nov predel malo obiskanega Durmitorja, kjer ni planinskih postojank.
Graditi bodo začeli prihodnje leto, zbiralno akcijo pa bodo Rastkovi prijatelji pričeli že letos.
GRS Kranj
Člani postaje GRS Kranj so v zadnjih dveh mesecih obdelali praktično vso reševalno tehniko. Najprej so imeli skupne vaje v soteski Kokre, nato pa so po skupinah vadili spuščanje in dviganje ter druge reševalne operacije v težjem terenu. Velik del svojih vaj, ki sta jih vodila inštruktorja Žvokelj in Langerholc, so posneli tudi na filmski trak.
Odprava v Afriko
Za odpravo PD Kranj v področje Kilimandžara (Kibo in Mawenzi) je že vse pripravljeno. Kandidati so morali opraviti temeljite zdravniške preglede, sodelovati pa morajo, seveda tudi pri vseh pripravah. Odprava bo krenila na pot predvidoma septembra letos.
Na Durmitor
V petek 28. julija je iz Maribora krenila 11 članska odprava PD Kozjak, ki ima namen naši planinski javnosti ponovno približati Durmitor in v njem opraviti tudi več prvih vzponov in ponovitev.
Kot smo že poročali, so se za 2500 km dolgo pot in bivanje v tamkajšnjih gorah temeljito pripravili. Izdali so poseben itinirer, ki ga bodo po povratku popravili in izpopolnili, da bo lahko služil vsem, ki jih mika v ta predel. S seboj so ponesli tudi 200 diapozitivov posnetih v naših gorah, s katerimi bodo predavali na srečanjih s planinci Bosne in Hercegovine ter Črne gore, pripravili pa bodo tudi več reportaž in članek za Planinski vestnik.
Avstrijci na Gašerbrum III
Akademska alpinistična sekcija na Dunaju je organizirala osemčlansko ekspedicijo, ki je 1. julija odpotovala v Karakorum. Njen cilj je še nezavzeti Gašerbrum III (7952 m), kot rezervna cilja pa so si izbrali Ogre (7286 m) in Batura (7785 m). Vodja je D. Entlesberger, tehnični pa E Kolbmüller.