Glas, 19. avgust 1972
Ludvik Rožič-Luka iz Tržiča in Franc Jeromen sta prva Jugoslovana, ki sta osvojila 7595 m visoki Pik Komunizma v Sovjetski zvezi, najvišji vrh te države
Pretekli četrtek se je vrnila v Ljubljano III. jugoslovanska odprava, ki se je udeležila »alpiniade« na Piku komunizma na Pamirju v Sovjetski zvezi, organizirane v počastitev 50. obletnice sovjetske države. Vodja odprave je bil Bine Vengust, člani pa Franc Jeromen, Janez Rupar ter Ludvik Rožič in Marjan Srečnik iz Tržiča. Člani odprave so lahko zadovoljni. Jeromen in Rožič sta se povzpela na najzahtevnejši sovjetski sedemtisočak Pik komunizma, ki je obenem najvišji vrh Sovjetske zveze.
Odprava je odpotovala iz Ljubljane 2. julija, in sicer, z vlakom, od Moskve do Džirgatala pa z letalom. Odtod so s helikopterji krenili v osrčje Pamirja. Bazno taborišče je stalo ob 3900 metrov visokem ledeniku Fortamberk. V taborišču se je zbralo okrog 130 alpinistov, in sicer iz vseh sovjetskih republik, razen njih pa še gorniki iz Mongolije, s Poljske, iz Vzhodne Nemčije, s Češkoslovaške, z Madžarske, iz Bolgarije, iz Romunije in iz Jugoslavije. Končnega vzpona, ki se je začel 25. julija, se je udeležila vsa četverica naših alpinistov. Vendar je višinska bolezen naredila svoje. Marjan Srečnik je moral odnehati, ostali trije pa so nadaljevali pot proti vrhu. 30. julija so začeli Jeromen, Rupar in Rožič zadnji del vzpona. Vendar Ruparju ta čast ni bila usojena. Moral je odnehati. Na streho Sovjetske zveze sta tako od Jugoslovanov stopila le Franc Jeromen in Ludvik Rožič.
Ludvik Rožič, prijatelji ga kličejo Luka, je star 26 let in je član alpinističnega odseka Planinskega društva Tržič. S tem zahtevnim in nevarnim športom se je začel ukvarjati pred desetimi leti. Navdušil ga je stric Marjan Salberger, načelnik postaje Gorske reševalne službe v Tržiču. Tudi štirje Ludvikovi bratje so začeli »lesti« po gorah. Enega ni več med živimi. Tako kot številnim drugim alpinistom je tudi njemu gora presekala življenjsko pot …
»Doma sem preplezal v glavnem vse najzahtevnejše stene,« pravi Luka. »Plezal sem tudi v Centralnih Alpah, v Dolomitih, v Bolgariji, v Avstriji itd. Enkrat sem padel, vendar se na srečo nisem poškodoval. V sovjetskih gorah sem bil tokrat prvič. Vzpon na Pik komunizma je tehnično izredno zahteven, razen tega pa alpiniste muči tudi višina. To dokazuje podatek, da nas je od 139 ali 140 alpinistov le 80 prišlo na vrh. Jugoslovani na tem vrhu še nismo bili. Pred tem smo dvakrat osvojili le Pik Lenina.«
Luka je tudi gorski reševalec. »Naša reševalna postaja je kar dobro opremljena in številčno močna. Prav tako alpinistični odsek, saj ima okrog 40 članov in pripravnikov. Prejšnja leta smo prejemali le skromno dotacijo. Sukala se je okrog pol milijona starih dinarjev. Za ta denar smo lahko kupili le tri dobre vrvi in dotacije je bilo konec. Letos nam obetajo več denarja.«
J. Košnjek
