Evropa išče mejo med dolžnostjo in odgovornostjo
V Franciji se je v zadnjih tednih znova razplamtela razprava o tem, kdo naj plača gorsko reševanje.
Povod je poročilo francoske Računske zbornice (Cour des Comptes), ki je pod drobnogled vzelo model brezplačnega javnega reševanja v Alpah.
Medtem ko je sistem PGHM (Peloton de Gendarmerie de Haute Montagne) dolgo veljal za zgled, se zdaj pojavljajo vprašanja o vzdržnosti: stroški so v desetih letih narasli za več kot 55 %, število intervencij pa za 44 %.
Francija – med solidarnostjo in racionalizacijo
V ospredju razprave je nekdanji poveljnik PGHM v Chamonixu, Jean‑Baptiste Estachy, ki opozarja, da se za številkami skriva več kot le proračunska dilema. Gre za vprašanje, kakšno podobo gore želi Evropa graditi: ali kot prostor javne pomoči in solidarnosti, ali kot prostor individualne odgovornosti in ekonomskega realizma.
Računska zbornica predlaga racionalizacijo pristojnosti med PGHM, CRS Montagne, gasilci in Sécurité Civile ter možnost delne udeležbe stroškov pri »nepotrebnih« intervencijah – denimo pri klicih, ki niso nujni ali so posledica očitne neprevidnosti.
Največji strošek ostaja helikoptersko reševanje, ki je v Franciji postalo skoraj rutinsko.
A prav tu se odpira etična dilema: če bi moral posameznik plačati tisoče evrov za polet, bi morda okleval poklicati pomoč – in s tem ogrozil svoje življenje.
Italija – med regionalnimi modeli in zavarovalniškimi rešitvami
Tudi v Italiji se razprava ponavlja po vsakem odmevnem primeru: turisti brez vode, pohodniki brez primerne obleke, klici zaradi utrujenosti ali izgubljenosti. V nekaterih regijah (Trentino, Valle d’Aosta, Veneto) že obstajajo delne udeležbe stroškov, zlasti pri helikopterskih intervencijah, če je nesreča posledica malomarnosti.
Hkrati pa italijanski CNSAS (Corpo Nazionale Soccorso Alpino e Speleologico) opozarja, da bi uvedba plačljivosti lahko spremenila naravo reševanja: iz javne službe bi postalo tržna storitev.
In s tem bi se spremenil tudi odnos do gore – iz skupnega prostora v prostor pogodbenih pravic.
spin3.sos112.si – Nesreče v gorah
21.05.2026 16:27
Bohinj
Ob 16.27 sta na območju Vogla v občini Bohinj dva nepoškodovana planinca zašla s poti na strm zasnežen teren. Reševalci GRS Bohinj in reševalci GRS Brnik so s helikopterjem LPE z vitlom planinca dvignili v helikopter ter ju prepeljali v dolino.
Slovenija – med prostovoljstvom in proračunskimi omejitvami
Slovenski sistem gorskega reševanja, ki ga vodi Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) pod okriljem Uprave RS za zaščito in reševanje, ostaja eden redkih v Evropi, ki temelji skoraj izključno na prostovoljstvu (od države in ljudi zelo dobro financiranem – ob poročilih bi morala biti vsa sredstva iz različnih naslovov javno in pošteno prikazana, da bi lahko širše zaznali probleme, nad katerimi je ZZZS že zdavnaj obupal).
Toda tudi tu se pojavljajo znaki sprememb. Po zadnjih poročilih Uprave se število klasičnih nesreč (padci, plazovi, zdrsi) zmanjšuje, medtem ko narašča število pomoči »obnemoglim« – ljudem, ki se v gorah znajdejo brez moči, opreme ali orientacije. To pomeni več poletov, več ur na terenu, več stroškov – a manj »resničnih« nesreč.
Nova vlada je napovedala krčenje proračuna (za zaščito in reševanje?), kar bo verjetno vplivalo na marsikaj. Po nekih načeli bi se moralo razmišljati o: boljši kategorizaciji intervencij (ločevanje med nesrečami in pomočjo), spodbujanju zavarovalniških kritij za planince in turiste, digitalizaciji prijav in preventivnih opozorilih, ter o večji vlogi planinskih organizacij pri izobraževanju in preventivi.
Cilj je zmanjšati nepotrebne intervencije, ne pa kakovost reševanja.
Je to (res) nesreča v pomenu, da je nesreča dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev? – Gorska reševalna služba Kranj: »Včeraj (19. maj 2026) malo čez 19.00 smo prejeli poziv na reševanje obolele osebe pod Sv. Joštom v Mestni občini Kranj. Na kraju nesreče smo skupaj z GARS Kranj osebo oskrbeli in prenesli do ceste ter jo predali NMP Kranj. Hitro okrevanje želimo! Opomba: Vse fotografije in posnetki v objavah GRS Kranj so avtorsko zaščiteni. Za uporabo ali deljenje objave v medijih nas kontaktirajte. Hvala za razumevanje.«
SPIN – Nesreče pri športnih, rekreativnih in adrenalinskih aktivnostih
19.05.2026 18:58 Kranj
Ob 18.58 je na poti na Jošt v Kranju omagala pohodnica. Reševalci GRS Kranj in gasilci GARS Kranj so jo oskrbeli in prepeljali do reševalnega vozila NMP, s katerim je bila prepeljana v nadaljnjo oskrbo.
V vseh treh državah se pojavlja isto vprašanje: Ali je gorsko reševanje (v katerem moramo ločiti med pomočjo poškodovanim in storitvijo nepoškodovanim) pravica ali storitev? Ali naj država krije vse stroške, tudi za tiste, ki so v gore odšli brez razmisleka? In kje je meja med solidarnostjo in odgovornostjo?
Estachy opozarja, da gorski reševalci niso le »tehnična služba«, temveč stalna prisotnost v dolinah, nosilci znanja, izkušenj in zaupanja. Če bi se reševanje začelo meriti v evrih, bi se lahko zgodilo, da bi se pravica do pomoči spremenila v privilegij.
Gorsko reševanje je ogledalo družbe: pokaže, koliko smo pripravljeni pomagati in koliko smo pripravljeni prevzeti odgovornost. Francija in Italija iščeta ravnotežje med stroškom in dolžnostjo. Slovenija pa bo morala v prihodnjih letih najti način, kako ohraniti prostovoljstvo, dostopnost in kakovost, ne da bi sistem postal finančno nevzdržen.
Morda bo prihodnost gorskega reševanja odvisna od nečesa preprostega: od tega, ali bomo v gore hodili z več previdnosti – in z manj samoumevnosti, da nas bo nekdo vedno prišel rešit. Vsekakor pa sedaj ni pošteno do ljudi, da morajo za zdravstveno storitev čakati (včasih v nedogled), na drugi strani pa se financirajo povsem nepotrebne storitve, ki bi morale bremeniti neodgovornega posameznika.
»Karavana« pa gre (samo)zadovoljna svojo pot …
PN
