Delo, 9. avgust 1972
Gorski reševalci iz Kranja so pri Češki koči pod Grintovcem izvedli vajo z reševanjem »ponesrečenca« v steni – »V stenskem reševanju smo najboljši«
Pri Češki koči pod Grintovcem je bilo minulo soboto bolj živahno kot običajno. Planincem in izletnikom se je namreč pridružilo kakih 30 gorskih reševalcev iz Kranja, ki so lep sončen dan izkoristili za zahtevno vajo reševanja ponesrečenca v steni. Pripravili so jo ob 25. obletnici ustanovitve kranjske postaje GRS.
»Nesreča« se je pripetila visoko zgoraj v severni steni Grintovca. Reševalci so morali »ponesrečenca« spustiti najprej po prepadni steni, nato pa po snežnem plazu do baznega šotora na Ravnah, ki je bil 400 metrov niže.
Odločili so se za štafetni način reševanja, ki je precej hitrejši, vendar pa zahteva številnejšo ekipo izurjenih mož. Prva skupina reševalcev je tako imenovan marinar s »ponesrečencem« in reševalcem ob njem spustila po žični vrvi 185 metrov globoko do naslednje. Tretja je tovor prevzela še 80 metrov niže na vrhu strmega snežišča in ga navezala na 100 metrov dolgo vrv. Ko je prišla na vrsto zadnja skupina reševalcev, je bil pred njimi le še položnejši del snežnega plazu, ob dnu katerega je stal šotor. Do tja so od kraja »nesreče« rabili le uro in četrt.
»Zelo sem zadovoljen z delom celotne ekipe,« je po končani vaji zbranim reševalcem in gostom dejal tehnični vodja akcije Jože Žvokelj. »Po dolgih letih se nam je uresničila želja, da smo postali ena najboljših ekip v stenskem reševanju pri nas, tako po tehniki kot tudi po številu reševalcev.
Kranjska postaja ima sedaj kar 40 reševalcev, med temi 12 mladih. V zadnjem času so marljivo vadili, zato so dobro izurjeni za svoj posel. Razveseljivo je tudi to, da z vso resnostjo pri tem sodelujejo skoraj vsi.
Kot je povedal vodja postaje GRS v Kranju Emil Herlec, se precej ukvarjajo tudi s preventivno predvsem s poučevanjem mladine v šolah. Sicer pa dobro sodelujejo tudi z UJV Kranj, oddelkom za narodno obrambo ter civilno zaščito, medtem ko mlade moči nabirajo v alpinističnem odseku planinskega društva.
Financiranje reševanja v gorah pri nas sistemsko še vedno ni urejeno. Kljub temu pa kranjski reševalci niso v taki zadregi z denarjem, ker imajo na občini in drugje precej razumevanja za njihovo delavnost in jih finančno podpirajo.
L. S.
