Kennedyjeva direttissima
Janez Dolžan in Miha Smolej (oba AO Mojstrana) sta svoj letošnji alpinistični dopust preživela v Dolomitih, in to šele v začetku septembra. Tako kot že mnogim pa tudi njima vreme, ni prizaneslo. Za uvod sta ponovila dve smeri v skupini Pala, med njima je tudi znani »Raz tančic« (Spigolo del Velo), nato pa sta odšla v Civetto. Za začetek sta se morala vrniti po preplezanih štirih dolžinah smeri Andrich v Cima di Gasperi (IV-), ker je pričelo močno snežiti. Toda dva dni nato (4. septembra) je bilo že bolje, tako da sta brez bivaka preplezala znano direttissimo Enrica Maurija in Mirka Minuzza, ki sta jo posvetila tragično preminulemu Robertu Kennedyju (VI, A3). Po pregledu plezalnih knjig in po pogovoru z oskrbnikom sta ugotovila, da sta bila šele druga ponavljalca (za bratoma Wolf). In za konec še dve smeri: Castiglionejeva v Torre Venezia in Dimai – Degasper v Torre Grande.
Za ilustracijo kaj pomeni »Kennedyjeva smer« nekaj izvlečkov iz novic, ki smo jih tedaj objavili. Plezala sta junija 1968 in sicer pod pokroviteljstvom dnevnika »Giorno«, ki je imel tudi ekskluzivne pravice objave. Pod steno so imeli telefonsko zvezo, prvič sta bivakirala že 30 m nad vstopom, potem pa sta morala še osemkrat (plezala sta skupno 228 ur), saj sta na dan povprečno preplezala le po 28 – 29 m (skupno sta zabila okoli 400 klinov) in to ne samo zaradi slabega vremena. Da pa nista plezala zaman pod pokroviteljstvom časopisa priča podatek, da sta imela s seboj kar okoli 15 kg fotografske opreme.
Orientacijsko tekmovanje na Šmohorju
V soboto in nedeljo je bilo na Šmohorju, Kalu in Mrzlici slovensko planinsko orientacijsko prvenstvo, ki sta ga organizirala MO PD Laško in MK PZS. Kljub slabemu vremenu, pršil je dež in nagajala je megla, pa je izmed 27 ekip (12 PD) odstopila le ena. Člani, ki so tekmovali za SOL so pričeli že v soboto, mladinci in pionirji pa v nedeljo.
REZULTATI: Med pionirji so zmagali mladi planinci iz Velenja, pred vrstniki iz Loč in Poljčan, medtem ko so si med mladinci prvo mesto priborili zastopniki MO PD Ruše, pred ekipo Loče I. in Laškim. Med člani so zmagali planinci iz Škofje Loke, drugi so bili Velenjčani in tretji – člani PD Laško. V tekmovanju za »Slovensko orientacijsko ligo« (SOL) je zmagalo PD Radovljica (39), drugo je bilo PD Škofja Loka (38) in tretje PD Laško (37).
Novice z Grenlanda
Šesterica Dancev in dva Angleža se pripravljajo, da prihodnje leto poskusijo preplezati južno steno Ingol Fjelda, vrha na katerega so lani kot prvi zasadili zastavo Hrvati. Seveda računajo, da vzpon ne bo lahak, spodnjih 800 m bo verjetno VI in A3, pa tudi više ne bo povsem preprosto. Toda vrh je lani postal znan in je vredno poskusiti. Za nas pa so njihove priprave zanimive tudi zato, ker bodo konec leta verjetno prišli trenirat v Paklenico.
Še en odprt problem na južnem Grenlandu: 2481 m visoki Apostolov Palec z okoli 2000 m povsem navpične stene, ki jo je v širini za 3 – 4 Matterhornove. Lani se ga je prvič lotilo 18 Francozov pod vodstvom Mauricea Barrarda. Žal pa so imeli nesrečo. Nekaj sto metrov pod vrhom je eden od plezalcev padel in si zlomil nogo. Transport pod steno je trajal kar deset dni, nato pa so ga s helikopterjem prepeljali v Nanortalik, odprave pa je bilo seveda konec.
Bivak pod Srcem
Alpinisti, člani AO Martuljek so pred leti na željo številnih plezalcev pričeli v krnici Pod Srcem v Martuljških gorah graditi majhen bivak, ki naj bi služil kot izhodišče za ture v tem nedotaknjenem predelu naših gora. Toda samo delovni polet in navdušenje je bilo premalo in akcija je zastala. Sedaj bodo znova poskusili, saj jim je vso podporo obljubila komisija za alpinizem PZS, pa tudi nekateri AO in posamezniki so zagotovili, da ne bodo stali ob strani.
Clube Alpino Paulista
Club Alpino Paulista, ki šteje le okoli 50 aktivnih članov, predstavlja najaktivnejša planinsko-alpinistični kolektiv Brazilije. Združujejo številne dejavnosti: poleg alpinizma v domačih in tujih gorah še raziskovanje jam, smučanje (v svojih vrstah imajo tudi južnoameriškega prvaka v slalomu, klub pa je član FIS), planinsko fotografiranje in še marsikaj.
Brazilija zaradi geografskih razmer nima alpinistične tradicije in planinsko misel so v deželo zanesli pred dobrimi 15 leti evropski priseljenci. Plezalci so pod vplivom italijanske šole, uvažajo pa vso opremo, ker se jim jo doma ne izplača izdelovati. Do pred kratkim tudi niso imeli lastnega planinskega časopisa, sedaj pa so pričeli izdajati ciklostiran bilten. Za nas pa je CAP zanimiv tudi zato, ker v njem igra vidno vlogo naš rojak Peter Slavec (32), ki vodi odsek za raziskovanje podzemskih jam, njegova žena pa je urednica biltena.
Lothar Brandler
Pravijo, da se je ekstremizem rodil v italijanskih Dolomitih, točneje v severni steni Velike Cine, in sicer med 6. in 10. julijem 1958. Začetniki pa naj bi bili D. Hasse, G. Lehne, Z. Löw in L. Brandler.
Lothar Brandler, ki je nekoč študiral petje, v svoji alpinistični karieri pa opravil več kot 30 prvenstvenih smeri, je danes eden najbolj znanih snemalcev gorniških filmov. Čeprav jim nekateri oporekajo posebno umetniško vrednost, je potrebno vseeno povedati, da jih je od leta 1959, ko so mu na nemški televiziji ponudili to delo, posnel že več kot 120 – eden največjih, ki so ga snemali v Droites pa se je žal končal s tragedijo.
Poljska alpinistična sezona
Letos so Poljaki začeli s poskusom zimske direttissime v Torre Trieste (dokončali so jo poleti). Poleti so imeli tri odprave v Hindukuš, bili so v Pamirju (Pik Komunizma) in v vseh evropskih gorstvih. In rezultati tega: 2 novi smeri v Dolomitih, ena v Lyskamu (Walis), 3 na Kavkazu, 4 v Pamiro-Alaju, zimska na Norveškem (Trollryggen, 1500 m, VI) … Pred njimi pa so načrti – K2 (8611 m) ali Čogori.