Glas z gora 37/1945

Polet, 14. september 1945 (dLib.si)

OBNOVLJENO DELO OSREDNJEGA DRUŠTVA SPD IN PODRUŽNIC 

Zveza fizkulturnih društev, v katero se je po sklepu Zbora planincev, dne 28. junija t. l., vključilo tudi Slovensko planinsko društvo z vsemi podružnicami, je na svoji seji dne 5. t. m. sklenila, da bo SPD vključeno v njenem okviru s popolno avtonomijo in z ohranitvijo svojega imena in celotne društvene organizacije. S tem sklepom je SPD povsem obnovljeno in si samo izbira svojo upravo, določa delokrog, ustanavlja podružnice in deluje v smislu pravil, ki jih bo odobrila Zveza fizkulturnih društev. S tem sklepom prestanejo delovati vsi planinski odseki posameznih fizkulturnih društev, kjer so bili ustanovljeni in vse planinsko delovanje prevzamejo podružnice SPD potom svoje zadnje izvoljene uprave, dokler ne bodo opravljene nove volitve. 

Objave

GLAVNI ODBOR SPD bo imel sejo v nedeljo dne 23. IX. ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani in ne kakor je bilo prvotno javljeno dne 22. IX

ALPINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI 

Sovjetski fizkulturniki, ki so se te dni mudili v Sloveniji, so imeli med drugim tudi priložnost, da so stopili v stik s slovenskimi planinci in so od njih prejeli informacije o naših planinah, naši planinski organizaciji in njenem delu. Na izletu v Planico, med katerim je sijalo ves dan sončno septembrsko vreme, so sovjetski gostje občudovali jasne vrhove Karavank, Grintovcev in Julijskih Alp. Ob neprestanem pogledu na mogočni vrh Triglava, so se gostje zanimali za veliko, vsenarodno vlogo planinstva in SPD, kot množične telesno vzgojne in prirodovarstvene organizacije. Kamor so se ozrli, vsepovsod so molele sive rajde naših gora v jasno nebo, tvorec meje in pregrade in deleč en narod v vrsto dolin, kar je usmerjalo zgodovino našega rodu in povzročalo probleme, združitve in delitve, ki so danes pred neposredno rešitvijo. 

Dasi med člani Sovjetske delegacije ni bilo aktivnih alpinistov, sta nam zlasti dva, in sicer podpredsednik Vsezveznega komiteja za telesno vzgojo, Ivan Isajevič Nikiforov in tovariš Saharov, član Sovjetskega veleposlaništva pri naši vladi v Beogradu, ki je spremljal delegacijo in ki se je bil kot ruski odposlanec aktivno udeležil naše osvobodilne borbe v Bosni, podala temeljito poročilo o ruski alpinistični organizaciji. Pojasnila sta nam, da je oficialna sovjetska državna organizacija za telesno vzgojo Vsezvezni komitet za fizkulturo in šport v Moskvi. Ta komitet ima za razne panoge telesne vzgoje posebne odseke, med katerimi alpinistična sekcija uravnava in upravlja zadeve alpinizma. Ta organizacija prireja alpinistične tehnične tečaje, organizira množične pohode na vrhove Kavkaza in drugih pogorij v Sovjetski zvezi, prireja znanstvene odprave v azijska in druga neraziskana gorovja v državi itd. in strokovno usposablja kader alpinističnih učiteljev, ki poučujejo alpinistiko kot učni predmet v srednjih in visokih šolah, kjer je študij telesne vzgoje poleg ostalih učnih predmetov obvezen. Tehnika sovjetskih alpinistov — kakor smo iz teh podatkov posneli :— se v mnogočem razlikuje od naše odnosno zahodno evropske. Razlike so utemeljene v večjih razdaljah, kakovosti kamenin, dostopnosti in se tičejo predvsem načina navezave, plezalne obutve itd. Tehnični napredek sovjetskih alpinistov je zavrla vojska. Zelo verjetno pa je, da bo ruski alpinizem doživel sedaj po končani vojni nezasluten razmah, kateremu borno spričo tesnih bratskih zvez, katere bomo navezali s sovjetskimi alpinisti, točno sledili ter o njem v našem tisku redno poročali. 

Po uspelem izletu v Planico, med katerim je prebivalstvo sovjetske goste prisrčno pozdravljalo in pogoščalo, smo se zvečer na družabnem večeru v Unionu poslovili od ljubih nam gostov. Podpredsednik SPD dr. Al. Vrtačnik je goste pozdravil v slovenščini in ruščini in je v svojem govoru poudaril pomen SPD kot vseljudske, demokratične, množične organizacije ter naglasil svoje veselje, da smo mogli stopiti v stike s sovjetskimi fizkulturnimi delavci in potom njih z odličnimi sovjetskimi alpinisti. Delegacija sovjetskih fizkulturnikov je odnesla s seboj nekaj informativnih knjig, brošur in albumov, ki bodo ruskim alpinistom nudile delen pogled v slovensko planinstvo, njega delo, cilje in prizadevanja. Temu malemu darilu smo pridružili prošnjo, da nam sovjetski alpinisti pošljejo informativni alpinistični tisk zadnjega desetletja, ki naj. nam omogoči poglobiti svoje znanje in poznanje sovjetskega alpinizma. Tako so bili ti dnevi prvega srečanja med sovjetskimi in slovenskimi pripadniki telesne vzgoje plodonosni in koristni tudi za medsebojne stike ter bodoče sodelovanje sovjetskih in slovenskih alpinistov. 

Dr. Arnošt Brilej 

PLANICA 

To je tista Planica z vsemi svojimi neizčrpnimi krasotami in mikavnostmi za vsakogar. Planica, ki je bila in je še, in še posebno zdaj po teh mračnih dneh trpljenja, za marsikoga dolina hrepenenja, želja in stoterih lepih sanj. Preko travnikov in polj te vodi bela cesta skozi gozdove, goram, skalnim špikom, ki jim nikjer ni primere, naproti. Strmo se dvigajo prevesne temne stene proti modrini neba, rdeči zublji jesenskega gozda se pno pod srebrne skalne robe, vmes pa je zelenje borovja, ki daje toliko upanja in tak lep okrasni venec rdečemu bukovju. 

Mogočna rajda sten Mojstrovke in Travnika žari v vsej bohotni luči jesenskega sonca in svežini opojnega gorskega zraka. Stene so pregrade in opore, opore silnemu in mogočnemu zastavnemu Jalovcu, ki edinstveno kot zastaven fant, kraljuje nad skalnimi sosedi in gleda na Planico — zibelko tolikih krasot in tako mogočnega miru. Ti skalni špiki rde v jutranjih ali večernih zarjah. Kako lepe so te pečine v mesečnih nočeh, tako razkošne in mogočne, da puste ponosne spomine in nepozabljiva doživetja v duši in spominu vsakogar, ki jih je kdaj doživel. In mir, mir Planice je tako blagodejen, tako potreben po vseh tegobah prošlih dni. Dolžnost naša, dolžnost do samega sebe je, da si v veličini in miru Planice poiščemo miru, razvedrila ih novih svežih moči, da premostimo vse težave in dolžnosti, ki jih od nas zahteva potreba jutrišnjega dne. 

Pridite, pridite zaskrbljeni, da se v Planici tam pri Tamarju ob izviru Nadiže ob veličini mogočne prirode opogumite in napijete novih moči. Sproščeni se boste vračali k nalogam življenja, ki so v teh časih tako velike in potrebujejo ter zahtevajo spočitega in predanega človeka. Tamar v Planici — koča v dnu Planice pod stenami in špiki, sredi zelenja in miru gozdov, bo prvič odprta v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. Gostoljubna oskrbnica in opremljena koča, bosta nudili vse, kar bomo skromno zahtevali od njiju — miru in lepote pa v polni meri, in  prav tega smo najbolj potrebni.

Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj, —- Glavni urednik Boris Režek

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja