Hkratni spusti po vrvi v dvoje – da ali ne

Če ste (tudi Vi) naročeni na plezalne novice, ki jih (pod)piše Andy Kirkpatrick, zagotovo ob prebiranju kdaj pa kdaj pomislite na to, kaj se vse (ne) dogaja v stenah, …

Andy Kirkpatrick Murder-Suicide – the Case Against Simul-rappelling – o sočasnem spuščanju: tehnika, ki zahteva popolnost v svetu, kjer je (razen narave) popolnost redka

Ko Andy piše o sočasnem spuščanju po vrvi, se njegov način postavljanja besed spremeni. Iz humorista, ki rad razbija mite o alpinizmu, postane človek, ki je preživel preveč trenutkov, ko se je svet skrčil na premer dlani, ki drži vrv. Zanj »simul‑rappel« ni napredna tehnika, temveč nevarna bližnjica, ki jo plezalci pogosto izberejo iz napačnih razlogov.

Kaj je tehnika hkratnega spuščanja po vrvi?
Za razliko od standardnega spuščanja po vrvi, kjer se plezalci spuščajo drug za drugim po vrveh za spuščanje, se pri hkratnem spuščanju (SR) oba plezalca spuščata hkrati in vsak po eni vrvi. Teoretično se premikata z enako hitrostjo. Eden je na »gornji« vrvi, drugi na »vlečni« vrvi.

V njegovem razmišljanju je nekaj brutalno iskrenega. Sočasni spust opiše kot »murder–suicide« — ne zato, ker bi bila tehnika sama po sebi zlobna, temveč zato, ker odstrani vse varovalke, ki jih sicer skrbno gradimo v gorah. V trenutku, ko se oba plezalca hkrati odrineta navzdol, se med njima vzpostavi nenavadna vez: ne več partnerstvo, temveč skupna ranljivost. Če eden izgubi ravnotežje, drugi izgubi tla. Če eden naredi napako, drugi plača ceno. Vse, kar je pri običajnem spustu ločeno, se tukaj zlije v eno samo, krhko celoto.

Kirkpatrick opozarja, da se plezalci za »sočasno spuščanje po vrvi« pogosto odločajo, ko so utrujeni, ko se jim mudi ali ko želijo biti hitri. Hitrost je v gorah mamljiva, skoraj opojna. A prav ta hitrost je po njegovem največja past: občutek učinkovitosti zakrije dejstvo, da se plezalec odpove skoraj vsem varnostnim rezervam. Tehnika, ki zahteva popolnost, je po definiciji nevarna v okolju, kjer je popolnost redka.
V njegovem zapisu se pogosto pojavlja misel, da je način varen samo v idealnih razmerah — in da teh razmer v gorah skoraj nikoli ni. Sidrišča so redko popolna, komunikacijo prekine veter, utrujenost zabriše presojo, partnerja pa se včasih poznata manj, kot si priznavata.
V takem okolju je tehnika, ki zahteva popolno koordinacijo, popolno komunikacijo in popolno psihično stabilnost, bližje hazardu kot mojstrstvu.
Najbolj ga skrbi psihološki vidik: iluzija kompetence.
Plezalci, ki znajo narediti sočasno spuščanje, mislijo, da ga znajo tudi izvesti v stresu. A v praksi se ta tehnika pogosto uporablja prav takrat, ko je človek najmanj zbran — ko ga lovi tema, ko ga preganja vreme, ko je že preplezal stotine metrov in bi najraje sedel na travo.
Takrat se bližnjica zdi privlačna. A prav takrat je najbolj nevarna.

Andy Kirkpatrick; »Personally, I don’t think there is any place for simul-rappelling. In fact, I’d go further and say it’s fucking stupid, something anyone outside of the US seems to understand. To the climbing community, it’s what Russian roulette is to the shooting community. I’m not saying people shouldn’t do it. Alex, Tommy, Cedar—it’s a free world. But just as I’m not going to tell people not to have sex with farm animals, I’d prefer they keep it to themselves. Otherwise, people might start thinking it’s normal. I’d argue that both sheep-shagging and simul-rapping are really cries for help. If you’re going to increase your chance of dying by a large margin, to save a few minutes, and you’re just out cragging, and it’s not a life or death descent, where every second counts, then what the fuck’s wrong with your head?«

Kirkpatrick ni absolutist. Prizna, da obstajajo situacije, ko je sočasni spust manj tvegan kot čakanje pod serakom ali v padajočem kamenju. A vedno znova se vrača k isti misli: če imaš možnost narediti več kratkih, varnih spustov, potem jih naredi. Če imaš možnost počakati, počakaj. Če imaš možnost izbrati počasnejšo pot, izberi počasnejšo pot. V gorah je čas pogosto bolj zaveznik kot sovražnik.
V njegovem razmišljanju je nekaj staromodnega, skoraj konservativnega — a hkrati izjemno sodobnega. Gre za preprosto spoznanje, da ljudje nismo popolni. In če tehnika zahteva popolnost, potem ni za ljudi.

Simul Rappeling (American Alpine Club)
For Safety’s Sake, Don’t Do This: Simul-Rappel (Zaradi varnosti tega ne počnite: Simul-Rappel
Rob Coppolillo, gorski vodnik, predstavi štiri razloge, zakaj je lahko sočasno spuščanje po vrvi nevarno in zakaj morda dejansko ne prihrani časa).

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja