Na severni strani Montaža – Špika nad Policami (Jôf di Montasio, 2753 m), visoko nad Klužami in Rezijo ter pod strmimi stenami leži zahodni Montaški ledenik – eden zadnjih preživelih ledenikov v vzhodnih Alpah.
Kljub temu da se ledeniki od Julijcev do Visokih Tur pospešeno umikajo, Montaški ledenik kaže nenavadno odpornost, ki že več kot desetletje buri pozornost klimatologov in geomorfologov.
Ledenik leži izjemno nizko: med 1860 in 2050 metri nad morjem, kar je najnižja nadmorska višina ledenika v celotnem alpskem loku. Njegova površina meri približno sedem hektarov, a kljub skromni velikosti ostaja stabilnejši od večine alpskih ledenikov, ki se v zadnjih letih krčijo z rekordno hitrostjo.
Raziskovalci Univerze v Vidmu (ekipa prof. Federica Cazorzi) izpostavljajo tri ključne razloge za vztrajanje tega ledenika:
1) Severna lega
Ledenik leži v globoki, senčni niši, ki je večino dneva zaščitena pred neposrednim soncem.
To drastično zmanjša taljenje v poletnih mesecih.
2) Stalna prehrana s plazovnim snegom
Zgornji amfiteater Montaža je znan po pogostih plazovih, ki vsako zimo in pomlad dovajajo velike količine snega. Ta »plazovni transport« je danes eden ključnih mehanizmov preživetja ledenika.
3) Debela plast skalnih drobirjev
Površje ledenika je deloma prekrito z drobirjem, ki deluje kot izolacija. Kamniti material upočasni taljenje in ščiti led pred sončnim sevanjem.
Ti trije dejavniki skupaj ustvarjajo mikroklimo, podobno ostankom ledenika pod Skuto.
Ledenik je pod stalnim monitoringom že več kot 15 let. Meritve potekajo dvakrat letno – spomladi in jeseni – in vključujejo: klasične sondaže debeline snega, meritve gostote snežnega profila,
satelitske posnetke, LiDAR skeniranje z droni, rekonstrukcije visokoločljivostnih 3D modelov ledeniške površine.
Gre za enega najbolj celovitih programov spremljanja ledenikov v vzhodnih Alpah, ki je postal pomemben tudi za oceno hidroloških tveganj v dolini Reklanice in Rezije.
Spomladanski izmerki konec maja 2026 kažejo: 400 cm snega na merilnih točkah.
Meritev pa je bila opravljena 10 dni prej kot običajno, zato je vrednost primerljiva z rekordno nizko iz leta 2022 (310 cm). Največ snega v zadnjih 15 letih so izmerili leta 2011 – 740 cm.
Letne bilance mase, povezane z meteorološkimi podatki, kažejo, da je ledenik kljub nizkim zimskim akumulacijam še vedno presenetljivo stabilen, a dolgoročni trend ostaja negativen.
Montaški ledenik je danes učbeniški primer mikroklimatske odpornosti. V času, ko se ledeniki, če jih lahko še tako imenujemo. v Julijcih, Grintovcih, Karnijcih in Dolomitih umikajo z zgodovinsko hitrostjo, Montaž dokazuje, da lahko kombinacija lege, plazovne dinamike in geoloških razmer začasno upočasni neizogiben proces.
A tudi ta ledenik ni imun: če se bodo zime še naprej krajšale in segrevale, bo prej ali slej sledil usodi večine alpskih ledenikov …
