Polet, 21. september 1945 (dLib.si)
JESENIŠKI GORSKI REŠEVALCI NA DELU
Vojna vihra je divjala tudi v naših gorah. Že leta 1942. je strmoglavilo letalo tik pod Kredarico. Še danes leže tam zgoreli ostanki razbitin, posadka pa se je rešila v partizansko svobodo. Letos spomladi je težki bombnik počasi plaval nad Dolino in v Martuljku so se spustili padalci, na katere je nacistična soldateska streljala in jih sestrelila ko so bili še v zraku. Letalo je strmoglavilo na Kotovo sedlo, v krnico na severni strani Jalovca. Poslednji pilot se je rešil iz sten Ponče in se privlekel v Planico, kjer so ga okupatorji aretirali. Letalo pa leži razbito v skalnem morju pod Jalovcem. Prav tako so prebivalci Gorenje Radovne in Mojstrane v zgodnji pomladi letošnjega leta neko noč opazovali mogočen sij požara v Gorenji Krmi V smeri Rjavine in poleti so lovci in pastirji naleteli na žalostne ostanke sija iz one pomladne noči. Štirimotorni bombnik se je razletel in zgorel v južnih stenah Rjavine — na pogorišču pa je ostalo tudi osem ljudi. Jeseniški gorski reševalci, ki so že tolikokrat priskočili na pomoč na vsak SOS klic z gora in to iz najtežjih in nepristopnih sten, ali v najslabšem vremenu, so to pot bili zopet prvi na mestu. Dobro opremljeni in oblečeni so se ondan podali v jesensko deževno vreme skozi Krmo na kraj nesreče. Opremil jih je Rdeči križ Slovenije, da bodo ti idealni in požrtvovalni reševalci vedno lahko pristopili k reševanju. Tem potom naj bo Rdečemu križu Slovenije izražena najtoplejša zahvala vseh planincev za izkazano pomoč jeseniškemu reševalnemu moštvu. Skušene reševalce vodi njih dolgoletni vodnik Čop Joža, ki je s svojimi ljudmi že opetovano dokazal, da se ti gorski reševalci ne plašijo naporov, težav in nevarnosti, če gre za pomoč ali pokop dobrih tovarišev in ponesrečencev z gora. Tudi to pot so naši najboljši reševalci z vso svojo dobro voljo storili svojo plemenito dolžnost do zavezniških herojev zraka.
U. Ž.
POT ČEZ PLEMENICE
Trentar Kravanja s planine Zajavor onkraj Luknje na trentski strani je po naročilu Osrednjega društva SPD popravil znano triglavsko pot čez Plemenice. ali kakor se je prej imenovala, Bambergovo pot. Zdaj je ta lepi triglavski dostop odprt vsem planincem, opozoriti pa je treba, da je ta pot naporna in težavna.
OBNOVA PLANINSKIH POSTOJANK
SPD bo za zimsko sezono otvorilo Erjavčevo kočo na Vršiču in Dom na – Krvavcu. Obe ti dve postojanki sta med okupacijo zelo trpeli, bili sta popolnoma oplenjeni in’ ju je zdaj treba povsem na novo opremiti. SPD prosi vse planince in smučarje, ki želijo letošnjo zimo najti kolikor toliko udobno zavetje na svojih izletih, naj prispevajo po svojih močeh s posteljnino in drugim, da bo mogoče te planinske postojanke redno oskrbovati. Darila sprejema pisarna SPD, Masarykova c. 14/11 (»Grafika«) tel. 46-45.
RAZMERE NA JEZERSKEM
Jezersko je pozabljen kraj za vrhovi Grintovcev, kamor se ni nikoli razlivala široka reka tujskega prometa. Prihajali so le posamezniki; kdor pa je kdaj prišel, se je kmalu spet vrnil. Jezersko hrani še mnogo lepote; desetletja, ki so drugod zabrisala vse prvotne sledove, so šla mimo: Jezerskega skoraj brez sledu. To dolino so prav za prav odkrili Čehi, ki so si Jezersko izbrali za svoje letovišče in so tudi postavili Češko kočo na Ravneh pod Grintovcem. Ko po prvi svetovni vojni niso več prihajali, vsaj ne več v tolikšnem številu, je živelo Jezersko spet bolj zase in odmaknjeno svetu, ko nekoč. Tujski promet se ni mogel prav razviti, kraj je preveč oddaljen od železnice, zveze so bile vedno slabe in tudi zdaj vozi dnevno le en prenapolnjen avtobus iz Kranja po strahotno razdrapani cesti po dolini Kokre v osrčje gora. Nedeljskim izletnikom je Jezersko praktično zaprto, ker ni na razpolago zadostnih in zanesljivih zvez in na Jezerskem tudi ni nobenega gostilniškega obrata, ki bi bil na razpolago izključno le izletnikom, kar bi bilo potrebno, če domačini žele, da bi se vsaj nekoliko poživil tujski promet. V prvi vrsti je nujno treba uvesti še en avtobus, ki bi vozil iz Kranja po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane ob 6.30 in se vračal z Jezerskega ob 18. uri na vlak, ki odhaja iz Kranja ob 19.41. Krajevni NOO na Jezerskem naj si na vsak način prizadeva urediti za izletnike vsaj en gostinski obrat, kjer bo na razpolago hrana in prenočišče, ter napne vse sile, da bo uveden izletniški avtobus, sicer bodo izletniki usmerjali svoje korake drugam in Jezersko bo ostalo zapuščena vas — obiskovali bodo rajši kraje, kjer si domačini na vso moč prizadevajo, da bi svojim gostom kar najbolj ustregli.
MASOVNI IZLET NA TRIGLAV
Jeseniški planinci se že od vsega početka trudijo, da bi čimprej zabrisali sledove okupacije in da bi obnovili poškodovane in oplenjene planinske postojanke. Razen tega dela, pa so si jeseniški planinci zadali še nalogo, da zbližujejo planince in jih uvajajo v gorski svet. Nedavno tega so priredili izlet na Škrlatico, zvezan z odkritjem spominske plošče padlim planincem, v nedeljo 9. t. m. pa so priredili masovni izlet na Triglav, med katerim so udeleženci prenesli na Kredarco za obnovo potrebno gradivo, s katerim so Jeseničani udarniško prekrili Dom na Kredarici medtem, ko je druga skupina prepleskala Aljažev stolp vrh Triglava. Tega masovnega izleta se je udeležilo nad 250 planincev iz vseh krajev; razen Jeseničanov, ki so ta izlet priredili, so prišli planinci iz Ljubljane, Kamnika in Kranja, manjkalo pa tudi ni domačinov. Ta masovni izlet je bil predvsem posvečen delu za obnovo, z njim so Jeseničani pokazali, da bi planinci v skupnem delu zlahka zmogli vse, tudi dozdevno nezmogljive naloge, ko bo zdaj tik, pred zimo treba misliti, da se zavarujejo tudi druge postojanke pred popolnim uničenjem. Staničeva koča pod Triglavom je prav tako potrebna nujnih popravil, da bo zgradba brez večje škode prestala zimo do pomladi, ko bo moralo Osrednje društvo SPD dobiti sredstva, da bodo vse planinske postojanke opremljene in pripravljene na poletno sezono. Vsa ta dela bo društvo zmoglo le z obsežno javno podporo in s podporo planincev samih, ki so dokazali, da so pripravljeni s svojim delom dati delež k obnovi. Menimo, da bi bi tudi drugi Triglavski udarniški dan, kakor so Jeseničani imenovali ta svoj masovni izlet, enako uspel kakor prvi. — Vsi planinci naj se združijo v delu za skupno stvar!
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Glavni urednik Boris Režek
