Polet, 19. oktober 1945 dLib.si
POTREBNO POJASNILO
Slovenski planinci so se s svojim soglasnim sklepom, na svojem zboru dne 28. junija t. l., priključili novi telesno vzgojni organizaciji v Sloveniji. Pri Fizkulturnem odboru Slovenije je bil tedaj ustanovljen Pododbor za planinstvo, FOS pa je bil pooblastil Slovensko planinsko društvo, da sme delovati še nadalje, do dokončne rešitve vprašanja včlenitve planinstva v telesno vzgojno organizacijo. Osrednje društvo SPD je tedaj na pobudo Pododbora za planinstvo, odstopilo nekaj svojih planinskih postojank v začasno varstvo in začasno upravo Planinskim odsekom nekaterih telesno vzgojnih društev. Ko je bilo s soglasnim sklepom odrejeno, da ostane SPD neokrnjeno in kot avtonomna enota v Zvezi telesno vzgojnih društev, in so bili s tem sklepom tudi ukinjeni vsi planinski odseki pri telesno vzgojnih društvih, je poverjeno varstvo planinskih postojank, ko so bili ukinjeni planinski odseki, seveda samo po sebi odpadlo in je Slovensko planinsko društvo znova prevzelo v svojo last in upravo vse svoje gorske postojanke. Teh preprostih dejstev nekateri ne morejo ali pa nočejo razumeti in jadikujejo radi tega, ker so v skupno korist vseh planincev s prostovoljnim delom očistili planinske postojanke ter se zdaj odrekajo včlenitvi v obnovljeno planinsko organizacijo, namesto, da bi se z vsemi silami posvetili obnovi.
SEJA GLAVNEGA ODBORA SPD
V nedeljo, dne 14. t. m., je bila v Ljubljani po več ko štirih letih popolnega zatišja v planinskem delu, spet seja Glavnega odbora naše množične planinske organizacije, ki je dopolnila dvainpetdeseto leto svojega obstoja in temeljitega dela za skupne narodne cilje. Med okupacijo je Osrednje društvo, ko je nasilna meja odrezala planincem vsako možnost stika z gorami, delovalo, da bi se ne prekinila ona tesna povezanost, ki je vedno družila slovenske planince. Izdajalo je »Planinski vestnik«, izdalo je tudi troje knjig o gorah, ob tem delu za javnost pa je društvo opravljalo tudi važno delo z razmnoževanjem ilegalnega tiska in zbiranjem denarnih in drugih sredstev za narodno osvobodilno borbo. Že leta 1941. je društvo dalo na razpolago ves svoj bogati kartografski arhiv, vso svojo dragoceno alpinistično opremo, šotore, spalne vreče in oblačilne predmete in ves sanitetni material. Tako je izpolnilo svojo dolžnost in se je ob osvoboditvi s svojimi zredčenimi vrstami znova vrglo na delo za obnovo planinstva.
Slovensko planinsko društvo je bilo že od nekdaj ena redkih naših množičnih organizacij; število članstva je v dneh največjega razmaha – že dosegalo 12000 in to društvo se v vseh petdesetih letih svojega obstoja ni nikdar umazalo s strankarstvom in udinjavanjem protinarodnim in protiljudskim ciljem. S preusmeritvijo vsega telesno vzgojnega dela je bilo tudi to društvo prvo, ki se je izreklo za včlenitev za skupne cilje. Toda kmalu se je pokazalo, da je ta množična organizacija s svojim dograjenim ustrojem nepogrešljiva in SPD je bila znova poverjena naloga, da obnovi planinstvo v vsem nekdanjem obsegu in ga razvije v množično vsenarodno gibanje.
Seja Glavnega odbora SPD je bila predvsem namenjena prilagoditvi društvenih pravil tem novim nalogam. V tem vrhovnem planinskem forumu so se zbrali delegati društvenih podružnic in poverjeništev iz vse Slovenije, pa tudi iz Primorja. Zbor je vodil dolgoletni društveni predsednik — tretji v petdesetih letih društvenega obstoja — tovariš dr. J. Pretnar, ki je pozdravil zborovalce, posebno pa zastopnike iz Primorja, potem zastopnika ZMS, tov. Bojca Pavla, zastopnika naše vrhovne telesno vzgojne organizacije tov. Staneta Gašperšiča ter nato prešel na dnevni red. Vse debate so potekale v popolni skladnosti in zbor je soglasno sprejel nova prilagojena društvena pravila, v katerih je jasno izrečena volja po sodelovanju z vsemi množičnimi organizacijami.
Poročila podružnic so pokazala vso ogromno škodo, ki jo je društvo utrpelo, od nekdanjih 68 koč in domov mu je ostalo le še 21 oplenjenih in poškodovanih zgradb. Delo za obnovo bo terjalo od vsega članstva še velike žrtve, toda zborovalci so se zaobljubili, da bodo z vsemi silami in neomahljivo vztrajali, dokler se iz razvalin in pogorišč ne bodo znova dvignile nove in še lepše postojanke. Slovensko planinstvo čakajo še ogromne naloge, je dejal alpinist tov. dr. Miha Potočnik. Onkraj nekdanjih mejnikov bomo segli v roke našim bratom pod Kaninom in Poliškim Špikom in pokazat vsemu svetu, da naše planinstvo temelji na bratstvu in pravem tovarištvu, in da naši planinci, ki se bodo podajali tudi v tuje gore, ne bodo nikdar predstraža zavojevalnih vojska, kot so bili po večini nemški in italijanski planinci, ki so prihajali med nas, da so pripravljali pot fašističnim osvajalcem. Govorila sta razen drugih še alpinista tov. Maks Dimnik z Jesenic in tov. ing. Karel Tarter iz Idrije. Slovensko planinsko društvo je v svojih stremljenjih na pravi poti, da bo njega delo v korist najširših ljudskih množic.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Glavni urednik Boris Režek
