Polet, 26. oktober 1945 (dLib.si)
GORE PRED ZIMO
Boris Režek: Še sije sonce, sneg po temenih gora je skopnel, le za grebeni se še drže sivkaste, skrepenele zaplate in pod samotnimi koraki hrešči. srenec, ko gre gornik iz osojne doline k žarenju Strelec se je vrnil z gamsom na jesenskega sonca na rezeh.
Nebo je vedro; zamolkla poletna sinjina je zbledela, nebo se je zbistrilo kakor zamrzujoča voda. Tanke, bleščeče se meglice, se prepregajo po svodu in od pomračenih sten nad dolino veje hlad. Vse poteze v obličjih gora so se poglobile, izostrile so se in gore žde v nekem okrutnem molku, v katerem se dolgo razlega vsak klic in dolgo pobobneva strel, ki je raztepel zbirajočo se tropo gamsov v sončni strmali na Kalški gori. Na stezi so sledi, stopinja je prevrgla kamen in v ruši je odtis kovanja. Zdaj gredo gorjani za gamsi. Lovec se je izgubil nekje v Kalcih. Obšel je vrtače in veternice, zgoraj na robu nad starim stanom je poprežal v meglenem, stresajočem jutru, ko se je tropa pomaknila iz svojih nočnih zavetij za Ramšakovim turnom, v breg k prvi lisi rumenkastega sonca po zelenicah v Kalški gori. Sled je zavila s steze pred skrito kočo vrh Pisanega skoka, od kjer se razgrne skrivnostna pokrajina med grebeni Mokrice Kompotele in Jermanovega turna, kjer ni steza in se v teh krajih izgubi stopinja v posipajočem se pesku, izgine v mogočnem rušju, brez sledu kakor bi človeka nikdar ne bilo. V zijalkah trohne kosti, to je svet zase, katerega nikdar ne bodo prehodili ljudje in ga nikdar ne bodo do kraja spoznali. Poslednje veliko zavetje v teh gorah nad Bistrico, kamor se je po novi cesti zaneslo hrupno življenje, je zaprto s stenami, z rjavimi skoki in gladkimi platmi in zgoraj v Udiranju poboboneva slap kamenja, ko se udre kamnitni plaz. Z vrha, ko se razkrije ta skrita dolina s Špegarice, vrh Pisanega skoka, so mogočne skalne klade v strugi Krvavca le še ko droben grušč. Vse kar preždeva dolina ta pozni jesenski dan, — tanki sukljajoči se dim nad vrhovi macesnov pod Kovačnico samoten klic, — vse to je skrivnost, kakor je skrivnost pobobnevajoči strel vrh Kalc, kateremu je prežeče prisluhnil lovec v dolini. Gore so pogoltnile ljudi, vzele so jih vase in jih navdale z globoko, zjedajočo mislijo. Oni dim pod Kovačnico je morda vzdramil spomin na tiho jaso, odkjer se razpro gore po Koncu, v Repovem kotu in po Beli. Vzdramil je spomin na lepi poletni dan, ko je v grapi željno pivkala srna in je na razprtih, zamišljenih očeh odsevalo nebo in so čez zrkla plule bleščice kakor so plule po nebu, dokler jih ni pregrnila drobna utajena solza. Oni lepi dan je zatonil za vselej, solza se je prelila v smehljaj, ki je ugasnil v spominu in. se vrača, da grebe po srcu. Ono drobno življenje je zatonilo in kakor spomladi pregrne rast odmrlo rušo, se je zasejalo neko drugo, — vedno znova bo vstajalo v vroči mladosti. Strel je utihnil. Globoko spodaj leži jesensko pisana dolina, bukve rjave med golečimi se macesni. Mrzlo se svetlika Bistrica na ovinku struge pred Ribjo pečjo. V višavi se je odmaknilo dno, iz globeli ni glasu, le veter šumi v macesnih: samo veter kakor hladen dih zbledelega svoda. Nobena stvar ne more zganiti tega mogočnega miru. Le vroče polje kri in koraki zamolklo done po samotah. Vabeča jesen je vzdramila v ljudeh željo po daljavah, po pogledih v najdaljnejša obzorja. In zdaj prihajajo po svojih ljubih potih, sami s seboj v bridko lepih urah večno nepotešeni, vračajo se ko, blodi misel po daljnih globinah.
Strelec se je vrnil z gamsom na plečih, dim na jasi se je porazgubil v vetru in stopinje na stezi je pregrnilo odpadajoče listje. Tudi ta dan, ki je tako vedro vstal iznad megla po dolinah, je zatonil v zamolkli zarji, toda ostal je v spominu kakor podoba, ki se bo vedno vzdramljala v mislih kakor nepotešljiva in nedoumljiva želja.
»PRVENKA« NA POHORJU
Mnogo je govora o zimskem športu, o pripravah za ta šport, o pripravi opreme, o gradnji postojank in o drugem. Zato me je zanimalo, kaj je bilo storjenega v Mariboru. Agilni člani Železničarja so me povabili, naj si ogledam delo njihovega zimsko športnega odseka. V udobni vožnji iz Maribora na Pohorje in v prijetnem razgovoru, smo se ustavili pred prvo, novo planinsko postojanko na Pohorju. Vse postojanke na Pohorju so bile za časa okupacije namreč požgane. Ta nova postojanka je enostavno ter udobno grajena koča. Na vprašanje, kako so mogli v tako kratkem času postaviti tako pomembno postojanko, so odgovorili, da udarniško. In res, udarniško, brez vsakega hrupa in hvalisanja, so člani in članice tega društva odhajali vsako soboto ali nedeljo na Pohorje ter tam gradili svoj prvi dom. Koča je zelo primerno .urejena. Prostora je za okoli 75 oseb v treh sobah. Iz predsobe je vhod v gostinsko sobo, nato v kuhinjo ter shrambo. Spredaj je urejena veranda, nad njo pa lepo izdelan znak Železničarja ter napis »Prvenka«.
Pred samo kočo je lepo urejeno igrišče za odbojko in namizni tenis. Tudi na vodovod in na električno razsvetljavo niso pozabili. Tudi smučarji bodo našli v bližini dobra vežbališča. Letošnjo zimo bo več tečajev v smučanju za mladince in mladinke, poleti bo pa društvo imelo počitniško kolonijo za člane društva in mladino. Poleg stoječe ruševine pričajo o hudih in težkih borbah naših partizanov težka štiri leta. — Na kakšen način je bilo vse to urejeno? Nekaj smo žrtvovali sami, nekaj je bilo darov, nekaj dolga, ki je bil napravljen v upanju, da bodo oblasti dale kaj podpore — in marljivo članstvo se bo še z večjim veseljem vrglo na delo v skupno korist.
G. J.
IZLET NA KRVAVEC
V nedeljo bo SPD predvidoma priredilo s sodelovanjem »Putnika« izlet na Krvavec, in sicer iz Cerkelj v obnovljeni Dom na Krvavcu, kateremu je vsaj toliko prizanesla vojna vihra, da ga je SPD moglo za silo pripraviti na zimsko sezono. Prvi sneg je že skopnel in vabeči jesenski gozdovi žare v pisanih barvah. Poslednji lepi dnevi minevajo, ne bo dolgo, ko bo gore zajelo deževje in jih bo znova in dokončno prekril sneg, zato naj ljubitelji prirode ne zamude skoraj poslednje lepe priložnosti za izlet k tej razgledni postojanki. Izlet bo nekaka otvoritev Doma na Krvavcu, stari znanci se bodo znova pozdravili med seboj, oni, ki pa se še doslej niso udeleževali društvenih izletov, pa bodo spoznali prednosti organiziranega potovanja, ko se bodo lahko povsem predali vtisom in jim ne bo treba skrbeti za moteče malenkosti, ki tako rade grenijo potovanja. — Prijave sprejema »Putnik«. — Dom na Krvavcu je povsem pripravljen na sprejem gostov!
UKINITEV PLANINSKIH ODSEKOV
Fizkulturni odbor Slovenije, v zvezi s sklepom plenarne seje z dne 5. septembra 1945, ukinja vse planinske odseke pri posameznih telesno vzgojnih društvih, kjer so bili ustanovljeni pripravljalni odbori kot sestavni del bivšega Pododbora za planinstvo, katerega posle je prevzelo Slovensko planinsko društvo po svojem Glavnem odboru, delovanje pripravljalnih odborov planinskih odsekov pri posameznih telesno vzgojnih društvih pa so prevzele krajevne podružnice Slovenskega planinskega društva, katerim morajo ti pripravljalni odbori izročiti v 14 dneh po tej objavi, obračune svojega poslovanja z vsemi nabranimi prispevki v gotovini in v blagu, ter preidejo vse obveznosti in terjatve teh pripravljalnih odborov na pristojne podružnice Slovenskega planinskega društva. Društvenim upravam se naroča, da izvedejo ta sklep in dostavijo poročila o izvršitvi.
Stanko Trček s. r. predsednik
Boris Kogovšek s. r. tajnik Fizkulturni odbor Slovenije
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Glavni urednik Boris Režek
