Jutro, 4. avgust 1942
V Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti (zgornji prostori) je bila v nedeljo dopoldne otvorjena razstava znanega slikarja Eda Deržaja. Tokrat predstavlja občinstvu same akvarele, 42 po številu.
Za tehniko Deržajevih akvarelov je značilno, da na prvi pogled opozarjajo nase z nekim posebnim tonom svojih živih in učinkovitih barv. Slikar nam je povedal, da je kakih pet let ob sodelovanju nekega inženirja kemije eksperimentiral z akvarelskimi barvami glede na učinek svetlobe in je naposled dosegel barve, ki ne blede in se ne spreminjajo, kakor opažamo pri drugih akvarelih. Slikar veruje, da je dosegel relativno mnogo večjo trpežnost akvarelov od dosedanje, ne da bi barve zaradi tega trpele na svoji izrazitosti, ki je tako značilna za akvarel. Pet let soncu izloženi akvarel je odlično prestal to preizkušnjo. Če zadeva res uspe, bo v akvarelskem slikarstvu zanimiva novost.
Teh štirideset akvarelov je nastalo v zadnjih letih. Dobršen del obnavlja spomine na alpske vrhove in doline — motivični svet, ki ga je Edo Deržaj posebno vidno zastopal v slovenskem slikarstvu. Drugi del akvarelov je posvečen Ljubljani in njeni okolici, posebej še svojevrstni lepoti in značilnosti Barja, na katerem je akvarelist ujel nekoliko prav lepih razpoloženjskih motivov, ki v njih prihajajo do polnega izraza slikarjeva oblikovalna in koloristična stremljenja. Ljubljana, gledana s kake okoliške točke ali ta ali ona podoba iz njene ožje okolice, n. pr. z Viča, dobiva v tej tehniki in v Deržajevem slikarskem gledanju novo, mikavno podobo, ki ima poleg ilustrativnega in dekorativnega učinka tudi zanimivo slikarsko vsebino.
Edo Deržaj je z razstavo akvarelov učinkovito opozoril na svoja slikarska stremljenja in ne dvomimo, da bodo njegove slike privabile zadovoljivo število občinstva, posebej še starih ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti.
