Slovenec, 3. februar 1929 Boh. Bistrica, 2 februar 1929 Danes so se tukaj vršile pod pokroviteljstvom JZSS sankaške tekme, ki jih je priredite Prometno društvo za Bohinj ter so po prizadevanju tukajšnjih faktorjev prav lepo izpadle Tehnično vodstvo teh tekem…
Že od nekdaj me je mikala severna Kanjavčeva stena naravnost iz Zadnjice. Vezali pa so me razni problemi imenoslovja tako, da sem ture zgolj iz alpinističnega interesa odlagal, kakor drugod v Trenti, n. pr. po severni steni Razorske Planje 2459…
V Planici, 30. VIII. 1915.… Za kratek trenutek poneha grmenje, pa je pokrajina namah zopet lepa in solnčna — vse pozabljeno. Imamo vaje po dolini. Veličastna in strašna pesem! In vendar sije solnce tako lepo gorko in tako svež veter…
Jutro, 24. december 1928 Paul Björvig, vodnik ekspedicij, ki so prodirale proti severnem tečaju, pripoveduje tukaj grozen doživljaj iz svojega burnega življenja, ko je ležal nad dva meseca v mali hišici iz kamna ter imel poleg sebe mrliča. Najstrašnejši doživljaj…
Naš glas, 1928, letnik 4, številka 8 Ko so zelenela polja in vzcvetele breskve, sem izkopal iz spomina lep doživljaj, doživljen z izbrano pobožnostjo v veličastni tišini silnih trentarskih vrhov.Pol ure hoda proti severu od Bovca, ki leži na lepi…
Slovenec, 24. julij 1928 Pravni zastopnik ge. Mire Pibernikove dr. Henrik Tuma, v sobotnem »Slovenskem Narodu« javno postavil v obrambo svoje klientke s tem, da je objavil v št. 165 omenjenega lista obširen članek z naslovom Odmev lanske nezgode v…
Jutro, 10. julij 1928 Poročajo nam: Včeraj popoldne ob pol petih je Šmarna gora pozdravila nenavadnega gosta – avto znamke »Wanderer«, ki je pripeljal na vrh gore pet posetnikov. Vsa vožnja iz Ljubljane izpred Činkoletove gostilne do pred šmarnogorske cerkve…
Jutro, 10. julij 1928 Dr. Henrik Tuma je ena najmarkantnejših osebnosti slovenske kulturne demokracije, pravi kulturni delavec v najresnejšem in najčistejšem pomenu te besede. Pred približno 25 leti je njegovo ime že pomenilo naši akademski in neakademski mladini cel program…
Pretresljiva tragedija človeške zvestobe Jutro, 13. oktober 1927 Usodna zmota zaročenca. — Navidezna nezvestoba vzrok strašne smrti dveh prijateljev. — Rešilne ekspedicije. — Sneženi vihar. — Velike zimske športne tekme na smučeh. — Veličastna panorama planin v večnem ledu in…
Jutro, 1. september 1927 Dr. Josip Ciril Oblak: Iz «Knjige popotnika« Popotni človek ne hodi v prosto naravo, v božji svet zato, da bi tam študiral in seciral. Čustvena stran duše je tista, ki ga žene na svetlo trato, v…
Jutro, 23. avgust 1927 Na južni steni Brane se je pri nabiranju planik smrtno ponesrečil sotrudnik Avgust Prohinar. Kamnik, 22. avgusta 1927 Avgust Prohinar, trgovski sotrudnik iz Kamnika, rojen leta 1899., je prošli četrtek zjutraj odšel iz Kamnika v Kamniške…
Jutro, 26. julij 1927 Kroeberjev pogreb v Kranjski gori.Na skrajni levici govornik prof. Ravnik (s hrbtom proti čitateljem), na njegovi desni pokojnikov brat Reinhold. Ob mnogobrojni udeležbi turistov, domačinov in letoviščarjev se je v nedeljo dopoldne ob 11.30 vršil pogreb…
Jutro, 26. julij 1927 Z Jesenic javljajo o katastrofi znane plezalke Pavle Jesihove in spremljevalca Guere Ljubljana, 26. julija 1927 Telefonično nam javljajo z Jesenic, da sta se ponesrečila pri plezalni turi na Špik priljubljena in v Ljubljani splošno znana turistka gdč. Pavla…
Jutro, 7. julij 1927 Čudežna rešitev plezalca Deržaja – Junaštvo njegove spremljevalke ge. Pibernikove Ljubljana, 6. julijaKdor še ni hodil po planinah, nima pojma, kako so vabljive in skrivnostno zapeljive. Kogar je prijela strast plezanja po nevarnih stenah in mu…
Jutro, 6. julij 1927 Včeraj je s Severne stene padel učitelj Edo Deržaj.Rešilne ekspedicije na delu. Ljubljana, 5. julija.Danes popoldne se je raznesla po Ljubljani alarmantna vest o prvi letošnji nesreči v naših planinah. S popoldanskim gorenjskim vlakom je odšla…
Jutro, 30. april 1927 Tudi včerajšnje, na željo SPD prirejeno predavanje svetovnoznanega alpinista in gorečega občudovalca prirodnih krasot naših Alp, dr. Kugyja, je bilo v veliki dvorani »Uniona« izredno dobro obiskano. Predavanje so posetili mnogi odličniki in v mnogobrojnem številu…
… opozarja na predavanje, ki ga priredi dr. J. Kugy danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Čislani in priljubljeni alpinist se bo s tem predavanjem poslovil od Ljubljane in zato je dolžnost vseh nas planincev, da…
Jutro, 29. april 1927 Zadnje dneve so Ljubljančani s frančiškanskega mostu z veliko nervoznostjo opazovali drznega krovca, ki je popolnoma hladnokrvno popravljal s svojim pomočnikom dva visoka stolpa cerkve frančiškanskega samostana. Bil je to znani tesarski mojster in krovec g.…
… bo imel jutri v petek v Ljubljani svoje zaključno predavanje o Julijskih in Zapadnih Alpah. Predstavil nam bo poleg naših planinskih krajev, ki jih iz prejšnjih predavanj še ne poznamo, posebno divne gorske kraje Zapadnih (švicarskih in francoskih) Alp…
Dr. Kugy je po dovršeni turneji v Nemčiji, kjer je bilo povsod veliko zanimanja za njegova predavanja, prišel tudi k nam, da obdrži v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru predavanja. Kako velika je njegova ljubezen do planin, posebno pa do Julijskih,…
Jutro, 26. april 1927 Prav redko se dogodi, da bi se Ljubljančani tako zanimali za kako predavanje, kakor so se za sinočno, ko je predaval znani evropski veleturist dr. Kugy, kateremu so posebno drage naše planine. Vsa velika dvorana v…
Jutro, 24. april 1927 Dr. Josip Ciril Oblak: Kugyja sem prvič omenil v slovenski javnosti, ko sem l. 1904. napisal v »Slovanu« študijo o Zlatorogu, primerjajoč Aškerca in Baumbacha. To ni prav nič čudnega, kakor ni nič čudnega, da tudi…
Slovenec, 24. april 1927 Dr. Kugy se je rodil l. 1858. in je po očetu koroški Nemec. Svoja otroška leta je preživel večinoma v Trstu, odkoder je hodil na botanične in turistične izlete. Študiral je tržaško gimnazijo in pozneje, na…
… je naslov predavanju, ki ga priredi v ponedeljek v Unionski dvorani turistovski klub »Skala«. Predava odlični poznavalec naših planin gosp. dr. J. Kugy. Kdor pozna življenje in turistično udejstvovanje tega svetovno znanega turista, kdor je čital njegovo krasno knjigo…
Goriška straža, 18. marec 1927 Dne 14. t. m. se je tu ponesrečil miličnik Henrik Plet, doma iz Furlanije, šele 23 let star. Hotel je čez par tramov onstran znanih »Korit« in je padel v prepad, odkoder so ga drugi…
Slovenski narod, 25. december 1926 Sedem žrtev naših planin Smrtne nesreče slovenskih turistov v letošnjem letuPredno ugotovimo razveseljivo dejstvo, da ima turistika med nami vedno več prijateljev in da je tudi letošnje leto kljub slabemu vremenu pokazalo, da se zavedamo,…
Planinski vestnik, december 1926 Mira Marko Debeljak Te stene doslej še ni nihče preplezal. Letos je morala pasti!Dne 4. IX. 1926 sem z daljnogledom to severno steno pregledovala za naskok od raznih strani. Odšla sem proti Srednjemu Hrbtu, Pod Srcem,…
Slovenski narod, 9. november 1926 Na Grmadi ob Šmarni gori se je včeraj ubil akademik Alojzij De Reggi, eden naših najboljših planincev — Utrgala se mu je skala pod nogami Naše gore so včeraj zopet zahtevale novo žrtev. V nevarnem…
Slovenec, 9. november 1926 V nedeljo, dne 7. t. m. se je pripetila na Turncu, to je obronku Grmade pri Šmarni gori, nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev mladega, komaj dvajsetletnega Lojzeta De Reggija.Našemu poročevalcu je pripovedoval očividec sledeče: V…
Jutro, 9. november 1926 Nedelja je izvabila iz mesta na deželo ogromne množice ljudi. Jutranji vlaki so bili natlačeno polni in so potegnili izletnike na vse strani. Največ so jih seveda odpeljali na Gorenjsko, odkoder so vabile v jasnem zraku…
