Planinski vestnik, junij 1958
Nesrečno naključje je hotelo, da bo datum »18. IV. 1958« zapisan v analih PZS s črnimi črkami. Navedenega dne je namreč v zgodnjih jutranjih urah skoraj popolnoma zgorel fizkulturni provizorij v Ljubljani, Likozarjeva ul. 9, kjer je imela svoje poslovne prostore tudi PZS.
Goreti je pričelo ob 4.35 uri. Nespretno ravnanje snažilke pri redčenju parketnega loščila z bencinom v zakurjeni vratarski loži provizorija je povzročilo, da so zgoščeni bencinski hlapi eksplodirali in povzročili požar, ki je v pičli uri skoraj v celoti uničil lepo premoženje PZS in vseh ostalih organizacij.
Snažilko so s hudimi opeklinami na nogah in rokah prepeljali v bolnišnico.
Dasi so bili gasilci v rekordnem času 3 minut na kraju požara, se je vendarle moralo njihovo delo v glavnem omejiti le na lokalizacijo požara. Zadostoval bi le rahel vetrič, pa bi pogoreli tudi vsi sosednji leseni provizoriji. Požar je do tal uničil naše skladišče z vso zalogo blaga, domala pa tudi sobo, v kateri je poslovala uprava Planinskega Vestnika. Le srečnemu naključju in prizadevnosti uslužbencev PZS se je treba zahvaliti, da so bili iz pogorišča rešeni močno ožgani seznami naročnikov revije in del, skoraj že zoglenele kartoteke, na podlagi katerih so z lupo in drugimi pripomočki, vendarle rekonstruirali okrog 5400 od dejanskih 5700 naročnikov. Le tako je bilo mogoče, da je majska številka Planinskega Vestnika kljub tej veliki nesreči redno izšla. Močno prizadeti so bili tudi vsi ostali poslovni prostori PZS, bodisi na inventarju ali arhivu.
Zapisnik 35. redne seje UO PZS z dne 23. IV. 1958 ugotavlja, da je škoda ogromna in da gre v težke milijone. Dasi bo zaradi pravilne gospodarske politike PZS materialna škoda delno krita z zavarovalnino, je vendarle PZS pri tem utrpela neprecenljivo škodo zaradi izgube zgodovinskega materiala, ki ga z denarjem ni mogoče nadomestiti. Uničen je plod dolgoletnega truda marljivih planinskih delavcev.
Škoda v celoti še ni ugotovljena in se še ocenjuje, lahko pa si je ustvariti vsaj približno sliko o velikanski materialni škodi, ki jo je pri požaru utrpela PZS, če navedemo vsaj v glavnem, kaj vse je zgorelo. Zgoreli ali drugače uničeni so bili med drugimi naslednji predmeti: 1700 m nylonskih plezalnih vrvi, ki so šele kratek čas pred požarom prispele iz Francije in za katere je izdala PZS milijon dinarjev, večje število vponk in klinov, inozemski in domači šotori, vetrovke iz perlona in lilijona, hlače in pelerine, francoske spalne blazine in vreče za bivak, dve francoski radijski stanici, zdravniški kompleti in večja količina ostalega sanitetnega materiala s Kramerjevimi opornicami, volneni puloverji, osebna oprema reševalcev, sonde, nahrbtniki, zdravniški instrumentarij, vsi barvni diapozitivi in filmi, diaprojektorji, kinoprojektor, ves slikovni fotografski razstavni material, zastave PZS, več tisoč znakov PZS in PSJ, vsa zaloga markacijske barve in smernih tablic, vsi transverzalni dnevniki in vsa preostala zaloga dosedanjih knjižnih edicij PZS (Jakob Aljaž, Baltazar Hacquet, Valentin Stanič, dr. Klement Jug, dr. i. C. Oblak, V naših stenah, Himalaja in človek, brošura o lavinskih psih, vsa zaloga zemljevidov Kamniških Alp), matrice za tisk Julijskih in Kamniških Alp, vsi predvojni in povojni klišeji, vsa razpoložljiva zaloga pred in povojnega Planinskega Vestnika, vsa zaloga umetniških prilog za 1 leto v naprej, preko 100 Vodičev po planinskih domovih Jugoslavije, 3 pisalni stroji, 3 pisalne mize. 14 omar, številni stoli, police, zavese, vsa zaloga članskih izkaznic s polivinilnimi ovitki (okrog 20 000 izvodov), vsi obrazci za poslovanje s PD in planinskimi postojankami, večji del novejšega in ves stari arhiv, številni gradbeni načrti in razne planinske knjige, vsa zaloga pisarniškega materiala in še številni drugi predmeti.
Novica o požaru je težko odjeknila med planinci. Plemenitost, ki je ena osnovnih vrlin pravega planinca, je prišla tudi tokrat do vidnega izraza. Gasilci se še niso odstranili s prizorišča nesreče, ki je nudilo kaj žalostno sliko, ko so vkljub zgodnji jutranji uri že prihiteli številni planinci in prijatelji planin na pogorišče. Organizacijo reševanja je v odsotnost predsednika PZS vodil podpredsednik tov. Tone Bučer, ki je skupaj s tov. Igorjem Levstkom o nesreči nemudoma obvestil vse razpoložljive reševalce, ki so bili takoj na kraju nesreče in pridno reševali, poleg uslužbencev PZS sta marljivo sodelovala pri reševanju organizacijski sekretar PZS tov. Mirko Fetih in Janez Kmet. Med številnimi pomagali ni manjkal planinski veteran prof. Pavel Kunaver, ki je na pogorišče pripeljal kar ves razred gimnazije ter tov. ing. Leo Pipan, ki se je tudi takoj stavil na razpolago, enako tudi komercialni direktor Odpada tov. Repovž. Marljivi so bili tudi alpinisti.
Številna društva in poedinci so izrazili ustno in pismeno sočustvovanje. Med drugimi naj omenimo PD Ljubljano-matico, ki je takoj stavilo na razpolago svoj že itak tesni poslovni prostor, dalje PD Celje, Maribor, Koper, Trst, Ruše, Bohinj-Srednja vas, PSJ in PD Zrenjanin. Vsekakor pa je močno ganila gesta tov. prof. Šumljaka iz Maribora, ki je poslal pismo naslednje vsebine: »Dragi planinski prijatelji! Vest o veliki nesreči, ki je zadela Zvezo in s tem vse planince, je vsakega globoko pretresla. Vendar ne bomo klonili: planine ostanejo, iz ognja pa bo vzklilo novo planinsko življenje. Podvojili bomo svoje moči za poglobitev velike planinske ideje. Pošiljam din 6300.—, ki sem jih v naglici nabral med svojimi stanovskimi tovariši, za prvo pomoč.«
Še na dan požara se je sestal UO PZS, ki je ugotovil dejanski stan in dal vsa potrebna navodila za nadaljnje delo. Pisarna PZS je že naslednjega dne začela poslovati v prostorih svoje knjižnice v Likozarjevi ulici št. 3, uprava Planinskega Vestnika pa v skromnem kotičku na Taboru, kjer začasno domujejo tudi vse ostale športne organizacije. Danes pa že tudi uprava Planinskega Vestnika posluje v Likozarjevi ulici št. 3.
Menimo, da je to dovolj jasen dokaz in nujno opozorilo vsem odločilnim forumom, da športni prostori ne sodijo v lesene provizorije in da je res že skrajni čas, da se tudi za športne organizacije najdejo ustrezni prostori.
L. R.
